Memorijalni center Srebrenica julija odpira pet novih razstavnih postavitev

(Patria) - Memorijalni center Srebrenica bo julija odprl štiri nove razstave, posvečene spominu na žrtve genocida v Srebrenici, ki bodo v prihodnosti del stalne postavitve. Rezultat je dragoceno raziskovalno delo te institucije v zadnjem letu ter partnerstva z organizacijami in umetniki iz države in sveta.

„Vabimo vse zainteresirane, da izkoristijo manjše število obiskovalcev v dneh pred Dnevom spomina na genocid v Srebrenici in dženazo 11. julija ter obiščejo Potočare in se seznanijo z novimi razstavami, ki bodo predstavljene v tem obdobju,“ je sporočil kustos Memorijalnega centra Hasan Hasanović.

Prva v vrsti odprtij novih razstavnih postavitev bo 7. julija ob 16. uri, ko bo javnosti predstavljena „Srebrenica: Naša zgodba“, prikaz celovite raziskave, intervjujev in pregleda ustne zgodovine – spominov na obleganje in genocid v Srebrenici.

„Zahvalni smo Vladi Združenega kraljestva, ki je s projektom „Resnica, dialog, prihodnost“ podprla postavitev te razstave, zahvaljujoč čemur imamo zdaj sodoben prikaz in povezavo vseh spominov v tematske celote, ki obiskovalcem približajo izkušnjo Srebrenice,“ je sporočil Hasanović, ki je tudi glavni avtor razstave.

Nosilci raziskovalnega dela razstave „Srebrenica: Naša zgodba“ so bili poleg Hasanovića še Ahmedin Đozić, Ahmo Mehmedović, Mahir Omerović, Lamija Grebo, Redžep Ustić, Džanuma Džinić, Almasa Salihović, Asima Hodžić in Lejla Avdić. Oblikovalec vodnika je bil Dino Hujić.

„Zelo pomembno nam je bilo, da zaokrožimo raziskavo, v kateri smo zbrali številna pričevanja. To je generacijski projekt, ki nam daje vpogled v spomine ljudi, v različne perspektive, in bo realiziran kot osnova za raziskave v prihodnjih desetletjih. Še posebej sem ponosen, da smo v te dejavnosti vključili novo generacijo raziskovalcev in mladih strokovnjakov, ki so večinoma del povratniške skupnosti v Srebrenici. To je še eno sporočilo: preživeli smo, potomci tistih, ki so bili ubiti v genocidu, danes delajo na tem, da resnica nikoli ne bo pozabljena,“ je zaključil Hasanović.

Za 8. julij ob 17. uri je zakazano odprtje razstave Jelene Jaćimović „ArchiWar: Zgodbe in spomini o genocidu v Srebrenici“, ki bo prenesena iz Beograda v Sarajevo. Razstava je nastala v sodelovanju s Skladom za humanitarno pravo in spremlja zgodbo Amre Begić Fazlić.

„Razstava Jelene Jaćimović je lani v Beogradu poslala močno sporočilo. Hvaležna sem, da imamo zdaj priložnost to postavitev prenesti v Memorijalni center. Nikoli ni bilo pomembneje, da govorimo v regiji, da vključujemo ljudi in da Srebrenica postane prostor, odprt za mlade umetnice in umetnike, ki želijo prispevati k kulturi spomina,“ je sporočila Amra Begić Fazlić.

Naslednji dan, 9. julija ob 12. uri, bo odprta razstava Paula Lowa „Brazgotine“, ki je bila realizirana v sodelovanju Memorijalnega centra Srebrenica in MESS-a.

„Ogromna čast in privilegij je, da lahko svoje pokrajine obleganega Sarajeva razstavim v Memorijalnem centru v Srebrenici. Ta lokacija je polna spominov in občutkov kot kraj travme, pa tudi kot kraj iskanja pravice glede genocidnih kampanj, ki so opustošile Srebrenico, Sarajevo, Fočo, Goražde, Prijedor, Banja Luko in toliko drugih skupnosti po Bosni in Hercegovini. Postavitev posvečam spominu in v čast vseh žrtev,“ je dodal fotograf Paul Lowe.

„Veliko zadovoljstvo nam je, da se sodelovanje med festivalom MESS in Memorijalnim centrom Srebrenica nadaljuje tudi letos in da imamo priložnost tudi tokrat sodelovati pri najpomembnejšem dogodku glede kulture spomina v BiH. Še posebej nas veseli, da letos v okviru obeleževanja obletnice genocida, storjenega v Srebrenici, predstavljamo delo Paula Lowa, izjemno pomembnega fotografa in dobitnika nagrade za prispevek k ohranjanju kulture spomina, ki jo podeljuje Modul Memorije,“ je opomnil direktor festivala MESS Nihad Kreševljaković.

Končno, 10. julija ob 16. uri bosta predstavljeni razstavi „Duh doma“ in „Gradim hišo spomina“.

„Razstava „Duh doma“ je bila realizirana zahvaljujoč podpori Nacionalnega sklada za demokracijo, Rockefellerjeve fundacije, Sigrid Rausing Trusta in Zveznega ministrstva za razseljene osebe in begunce. Spremlja zgodbe porušenih in obnovljenih hiš vzhodne Bosne ter zgodbe tistih, ki so bili ubiti in ki so preživeli genocid. Zgodbe objektov in zgodbe ljudi se tako povezujejo, kar presega kontekst genocida in vojne od 1992. do 1995. leta, temveč najde svojo pot, da opiše tematiko povratka in obnove življenja v tem delu države,“ je sporočila Velma Šarić, predsednica Centra za postkonfliktne raziskave, s katerim je Memorijalni center Srebrenica pripravil to razstavo.

Na razstavi so poleg ekipe Centra za postkonfliktne raziskave delali tudi raziskovalci iz Srebrenice Enver Šečić in Valentina Gagić ter skupina bosansko-hercegovskih in mednarodnih fotografov, vključno z Aido Redžepagić, Denisom Ruvićem, Armin Graco, Kemalom Softićem, Gabriele Zukauskaite in Erin Brown. Druga razstava „Gradim hišo spomina“ je bila realizirana na podlagi bosanskih preprog spomina, ki so jih izdelale in podarile ženske iz združenja BosFam. Postavitev razstave je pripravil Ismet Lisica z ekipo, ki jo sestavljajo Naida Lisica, Dunja Krvavac, Nedim Mutevelić ter Ahmo Mehmedović iz Memorijalnega centra.

„Postavitev „Gradim hišo spomina“ predstavlja 12 bosanskih preprog, ki jih je Memorijalnemu centru Srebrenica leta 2020 podarilo združenje BosFam. Preproge, ki so jih tkale preživele žrtve genocida, postajajo zatočišča spomina na vse žrtve genocida in njihova življenja. Arhetip bosanske hiše je preprosta kvadratna struktura s poševno streho. Ta hiša je sinonim družinske tradicije. V njej se rodi, odrašča, živi in umre. Tako bi v tej državi morali arhetipsko živeti in umreti srečni ljudje. Izven tega vzorca je vse drugo zlo in nesreča. Če se zgodi vojna in genocid, so žrtve najbolj brutalno umorjene, preživeli ostanejo brez svojih najbližjih, pa tudi brez spominov, ki jih hiša in vse v njej predstavlja. Simbolična gradnja hiše iz preprog je delno vračanje k osnovnemu arhetipu. Vendar samo po konstrukciji in nameri. Ker so „zidovi“ hiše narejeni iz preprog. Tkanih z rokami preživelih žrtev genocida, v spomin na ubite v genocidu in v spomin na njihova življenja,“ je dejal Lisica.

S temi postavitvami bo Memorijalni center Srebrenica podvojil število stalnih razstavnih postavitev v tej instituciji, s čimer bo postal eden najbogateje urejenih spomenikov in muzejev v regiji. Prav tako velja omeniti, da se te dejavnosti realizirajo v času, ko je velik del kompleksa v fazi rekonstrukcije, zaradi česar je več postavitev iz prejšnjega obdobja začasno zaprtih.