Memorijalni center organizira razstavo 'Mrtvare' v sedežu ZN v začetku julija

(Patria) - Memorijalni center Srebrenica – Potočari bo julija v sedežu Združenih narodov v New Yorku organiziral razstavo “Mrtvare”, potem ko je Generalna skupščina sprejela resolucijo, ki je 11. julij uvrstila v uradni koledar kot Mednarodni dan refleksije in spomina na genocid v Srebrenici leta 1995.

Almasa Smajlović, tiskovna predstavnica Memorijalnega centra Srebrenica – Potočari, pravi, da še ne ve, kako bo 11. julij obeležen v državah članicah Združenih narodov (ZN), vendar da se pripravljajo na razstavo v ZN.

“To je razstava, ki smo jo imeli lani, imenuje se ‘Mrtvare’. Skupaj smo sodelovali s fotografom Arminom Durgutom, razstavljene pa bodo fotografije ‘mrtvarjev’,” je dejala in pojasnila, da bodo na razstavi verjetno tudi nekateri predmeti, ki so pripadali žrtvam genocida, najdeni skupaj z njihovimi ostanki v množičnih grobiščih, ter del pričevanj preživelih.

“Mrtvare” so čevlji, ki so jih Srebreničani dobili v humanitarni pomoči med vojno in v katerih so mnogi odšli od doma julija 1995.

V besedilu resolucije, ki je bila sprejeta s 84 glasovi za, 19 proti in 68 vzdržanimi, se od generalnega sekretarja ZN zahteva, da vzpostavi informacijski program z naslovom “Genocid v Srebrenici in Združeni narodi” ter da začne z aktivnostmi in pripravami za 30. obletnico leta 2025.

Informacij o tem, kako bo Dan spomina obeležen v državah, ki so sprejele resolucijo, še ni, vendar bo v Bosni in Hercegovini obeležen kot v preteklih letih, najpomembnejši dogodki pa so kolektivna dženaza in komemoracija.

“Dejstvo je, da bo 11. julij razglašen za Mednarodni dan spomina. V preteklem obdobju, čeprav resolucija še ni bila sprejeta, so v Združenem kraljestvu organizirali obeleževanje Dneva spomina na genocid v Srebrenici. Verjetno bodo tudi te države na nek način obeležile. Ali bodo to dejavnosti, povezane s komemoracijo, ali bo to le v smislu dneva žalosti, je še prezgodaj govoriti,” pojasnjuje Smajlović za Detektor.

Resolucija zavezuje podpisnice, da brez zadržkov obsodijo vsako zanikanje genocida v Srebrenici kot zgodovinskega dogodka, vključno s svojimi izobraževalnimi sistemi, z razvojem ustreznih programov, da bi preprečili zanikanje in izkrivljanje dejstev ter pojav genocida v prihodnosti.

Smajlović pravi, da je težko pričakovati, da bo genocid v Srebrenici “kar tako vključen v izobraževalni sistem” v BiH. Po njenih besedah je Memorijalni center v preteklem letu sprožil vrsto dejavnosti, da bi izučevanje genocida postalo del izobraževanja, vendar poudarja, da je to mogoče le na ravni kantonov.

“To smo poskusili narediti v Sarajevskem kantonu z Ministrstvom za izobraževanje, Tuzlanskem in, upamo, Zenico-dobojskem. Upamo, da bodo to prvi kantoni in da bo vsaj na ravni Federacije sprejeto,” je dejala. Pojasnila je, da so naredili priročnik, v katerem je pojasnjeno, kako izučevati, kakšna sporočila poslati v zvezi z genocidom v Srebrenici v osnovnem in srednjem izobraževanju.

“Kar zadeva visoko izobraževanje, na ravni univerz, smo izdali našo hrestomatijo ‘Bosanski genocid’. Na ta način poskušamo prispevati k temu, da se več govori o genocidu v Srebrenici, da pa našteti kantoni poskušajo v programe vključiti, da predmet zgodovina obravnava več lekcij o genocidu, ne pa toliko, kolikor je doslej, kar je zagotovo nezadostno,” pravi Smajlović.

Razstave v ZN naj bi se udeležil tudi avtor fotografij Armin Durgut.