Memorijalizacija, pravica in reforma: Kako lahko BiH premaga nacionalistične delitve

(Patria) - Na seji Kroga 99 je prof. dr. David Pettigrew, profesor filozofije ter študij holokavsta in genocida na Državni univerzi Southern Connecticut, ob 30. obletnici daytonskega mirovnega sporazuma poudaril nujno potrebo po ustavni reformi in pobudah tranzicijske pravice v Bosni in Hercegovini.

Čeprav je daytonski sporazum leta 1995 ustavil agresijo in genocid, je vzpostavil ureditev delitve oblasti, ki temelji na etničnih delitvah, ne pa na načelih demokracije, ki temelji na skupnem državljanstvu. Takšna struktura je, kot je bilo poudarjeno, dolgoročno podpirala separatistične in izločevalne projekte, predvsem Republike Srbske in Herceg-Bosne, ter ustvarila resne grožnje stabilnosti države.

Pettigrew je posebej opozoril na današnje nacionalistične provokacije: zahteve bosansko-hrvaških nacionalistov po ustvarjanju „tretjega entiteta“ in separatistično retoriko iz Republike Srbske. Nedavni govor sovraštva predsednika Dodika, usmerjen proti muslimanom in poimenovanje prebivalcev Vzhodnega Sarajeva „Turki“, velja za nevarnega in bi ga bilo treba kazensko sankcionirati.

Evropsko sodišče za človekove pravice in Komisarka Sveta Evrope za človekove pravice so večkrat poudarili, da koncept „konstitutivnih narodov“, čeprav nujen za končanje vojne, danes v demokratični družbi ni objektivno upravičen. Sodišče pričakuje nujno vzpostavitev demokratičnih ureditev, ki bodo spoštovale enakost državljanov, ne pa poglabljale etnično diskriminacijo.

Mednarodna skupnost, vključno z Uradom visokega predstavnika, je pogosto tolerirala ali celo podpirala obstoječo ureditev. Nedavna nasprotovanja demokratičnim reformam, kot je primer Kovačević, kažejo na politični interes za ohranitev diskriminacijskih ustavnih in volilnih okvirov, kar ogroža napredek BiH proti EU.

Pettigrew je prav tako izpostavil pomen tranzicijske pravice in memorijalizacije: preživelim je bilo odvzeto pravico do spominskih obeležij na mestih vojnih zločinov, medtem ko se poveličevanje vojaških zločincev, kot je mural Ratku Mladiću, še vedno tolerira. Pobude tranzicijske pravice, ki vključujejo priznanje zločinov, spomin na žrtve in izobraževanje, morajo iti z roko v roki z ustavno reformo, da bi ustvarili stabilno in demokratično Bosno in Hercegovino.

Zaključek seje je jasen: 30 let po daytonskem sporazumu je nujna potreba po ustavni reformi in pobudah tranzicijske pravice, ki bodo zagotovile enakost državljanov, spoštovanje človekovih pravic in dolgoročno politično stabilnost, ključno za hitrejši napredek BiH k članstvu v Evropski uniji.