Memorandum SANU 2 je problem, ne pa prepoved zanikanja genocida in zločinov

Piše: Ernad Metaj

---

Diagnostika fra Mirka Majdandžića, da v BiH živimo čas, ko drug drugega ne želimo pravilno razumeti, je na žalost potrdilo tudi srečanje veleposlanikov Kvinte z državnim parlamentarci. Spet se problematizira tisto, kar nikomur civiliziranemu in zdrave pameti ne bi bilo sporno, to je prepoved zanikanja genocida in vseh zločinov v BiH.

Namesto da bi od tožilstva BiH zahtevali pregon odgovornih za enostransko razveljavitev državnega zakona v RS, se spet na mizo postavlja trgovanje in kopanje po ranah vseh žrtev v BiH. Spet se na genocidu in zločinih išče kompromis v BiH. Pot do tega je „razveljaviti zakon o prepovedi zanikanja genocida in vojnih zločinov, ki ga je konec julija vsilil nekdanji visoki predstavnik Valentin Inzko, ter v državnem parlamentu sprejeti novega, a spremenjenega besedila, do katerega se bo prišlo s kompromisom“.

Spet je napačna računica tujcev, ki verjamejo, da bi s tem pomirili predsednika SNSD Milorada Dodika, da deblokira delo državnih institucij. Naivno je trenutno situacijo v BiH zmanjševati na problem Inzkovega zakona, saj ta ni nič drugega kot eno od sredstev za sprožitev in izvedbo Dodikove secesionistične politike.

Razveljavitev sprememb kazenskega zakonika, s katerimi je prepovedano zanikanje genocida in vseh zločinov, bi bil le dodaten veter v jadra tistim, ki rušijo BiH. Takšen ukrep, še posebej pred sprejetjem novega zakona v parlamentu BiH, bi le dodatno razširil virus sovraštva, za katerega Majdandžić meni, da je ljudem že zdavnaj pod kožo in jih še vedno drži. Drži jih, ker se nenehno ustvarja ozračje strahu, ki ga je olajšalo etnično čiščenje ozemlja, zato je vse manj multietničnega sosedstva.

Tujci nočejo ali ne razumejo, da politiki, ki so 25 let sejali sovraštvo in ločevali ljudi, ne morejo narediti civilizacijskega preskoka. Oni na sovraštvu in spopadih obstajajo. Poleg tega bi razveljavitev Inzkovega zakona brez predhodnega sprejetja novega pomenila mednarodno priznanje delegitimacije visokega predstavnika v BiH, kar je Dodikov cilj.

Če imajo mednarodni predstavniki dobre namene do BiH, kar želimo verjeti, bi morali prebrati SANU 2. Videli bi, da Dodik dela po naročilu in da so njegovi izjavi recital iz na pamet naučene pesmice. Takrat bi jim bilo jasno, da Dodik ne blefira in da bo šel do konca, saj je to predvsem v interesu sil, ki EU ne želijo dobro.

Čas je, da Milorad Dodik, pa tudi vsi politiki v BiH, ki so svoj prosperitet gradili na destrukciji sistema in človeških vrednot, končno dobijo klofuto iz EU in ostalega civiliziranega sveta. Čas je, da mednarodna skupnost resnično pomaga pri zbliževanju ljudi v BiH, saj, kot pravi dobri duhovnik Majdandžić:

„Ta čas bi moral biti, da preiščemo svoje komunikacije, odnose do drugih ljudi. To je res pomembno. Odnose do ljudi, ki živijo v BiH, Fojnici, ob samostanu, ne bom gradil na podlagi političnih mnenj, nikoli ne bom gradil na osnovi nekega zapisa, celo novice, ampak jih bom gradil na osnovi tega, kar bom doživel s tem človekom. Da bi lahko z njim komuniciral, se ne smemo drug drugega bati. Moramo se srečevati, moramo se družiti skupaj in ne podleči, da nas okužijo.“

Če se v BiH ne zaustavi širjenje virusa sovraštva, potem smo vsi v težavah. Nov spopad v BiH ni nerealnost, zaskrbeti bi se morala tudi EU, saj se ogenj blizu njenega dvorišča zlahka razširi. Trenutno v Evropi ne manjka tistih, ki bi jim to bilo všeč.“