Mehmedović: Zaradi številnih napak bi bilo treba zamenjati Kajganića, institucije BiH so v političnem ujetništvu

(Patria) - Državni poslanec Šemsudin Mehmedović je danes imel tiskovno konferenco, na kateri je opozoril na razmere v državi, še posebej pa na nedelovanje policijsko-pravosodnih institucij, pa tudi na druge nezakonitosti.

V času, ko se na svetovni sceni dogajajo geostrateška tektonska premikanja, ko se agresivno deluje proti Daytonskemu mirovnemu sporazumu, so državne institucije, kot so tožilstvo Bosne in Hercegovine, SIPA, Uprava za indirektno obdavčevanje, Dom narodov Bosne in Hercegovine, bodisi popolnoma blokirane bodisi politično zlorabljene in v političnem ujetništvu.

"Priča smo nezaslišani lobistični ofenzivi in napadu v Združenih državah Amerike in po svetu, usmerjenim proti Bosni in Hercegovini, proti narodu, ki je bil žrtev genocida, ter proti miru in stabilnosti v regiji. Opozarjam, da so ključne institucije vladavine prava, pravosodne, izvršilne in zakonodajne v Bosni in Hercegovini praktično blokirane! Na delu je ZDRUŽEN ADMINISTRATIVNI PODVIG za ugrabitev institucij s strani osi HDZ-SNSD.

Trenutno se nahajamo v zelo dramatičnem trenutku, ko obstaja zelo realna nevarnost, da se na podlagi globalnih pretresov, lobistično plačanih dezinformacij in laži, Bosna in Hercegovina potisne nazaj v delitve in nestabilnost, ne pa proti Evropski uniji in Natu, kamor bi že morali biti.

Proti Bosni in Hercegovini in najštevilčnejšemu narodu se vodi gebelsovsko kampanjo. Bošnjaki so predstavljeni kot nastajajoča grožnja, kot je včeraj v pamfletu, polnem laži in obman, napisal Max Primorac, objavil Washington Times, in ga povzeli določeni tzv. mediji v naši državi. Razni Luburići širijo enako fašistoidno politično propagando, ki smo se je osvobodili leta '45 in '95, ali smo vsaj tako mislili. Na svoji strani imamo resnico in številne dokončne odločbe haaškega sodišča, ki je obsodilo dva združena zločinska podviga, zasnovana v Beogradu in Zagrebu, poražena, vojaško, pravno in politično. Pravnomočno je ugotovilo tudi genocid nad Bošnjaki, ter v stotinah sodb je potrdilo, da so bili nad pripadniki bošnjaškega naroda izvršeni najhujši oblike vojnih zločinov, zločinov proti človeštvu itd.", navaja Mehmedović.

Poudaril je, da smo danes priča preganjanju Bošnjakov, SIPA večinoma aretira Bošnjake, inšpekcijski nadzori se izvajajo samo nad Bošnjaki in njihovimi podjetji, samo oni se kaznujejo, ceste se večinoma gradijo tam, kjer živijo nebosnjaki, mi pa plačujemo več kot 80 % davkov v Bosni in Hercegovini, mi plačujemo RTV naročnino.

"Prav tako so Bošnjaki na Zahodu predstavljeni kot nevarnost za Evropsko unijo in krščanstvo na splošno skozi fašistoidne izlive sovraštva politikov iz RS, ki z našim denarjem plačujejo lobistične hiše po vsem svetu. HDZ vse pogosteje in bolj odprto sprejema ta narativ. Bošnjakom, kot najštevilčnejšemu narodu, ki jih je več kot 50 %, so uzurpirane vse vzvodi odločanja. Torej, kdo je tukaj ogrožen in od koga? Če bi se samo tožilstvo Bosne in Hercegovine v preteklih letih ukvarjalo s svojim delom, bi bilo danes veliko stvari drugače. Na primer, storitev nekaterih najhujših kaznivih dejanj „napada na ustavni red“ in „zlorabe uradnega položaja“ ni bilo dovolj, da bi tožilstvo opravilo svoje delo.

Prav zaradi utemeljenega suma, da je storil več kaznivih dejanj, med drugim tudi predhodno omenjeni, sva kolega Jasmin Emrić in jaz, 21. julija 2025. leta, vložila kazensko ovadbo zoper Darka Ćuluma, nekdanjega direktorja SIPA, na tožilstvo Bosne in Hercegovine. Minilo je sedem mesecev od tega, postopajoči tožilec Igor Dubak pa ni storil popolnoma ničesar v zvezi s tem, razen da smo bili obveščeni, da je bil predmet formiran in ima status odprtega. Nedopustno je, da tožilstvo v sedmih mesecih ni moglo ugotoviti tistega, kar je jasno tudi vsakemu pravnemu laiku, in sicer dejstvo, da je Darko Ćulum nezakonito uzurpiral položaj direktorja SIPA in da mora za to kazensko odgovarjati! To je verjetno edinstven primer na svetu, da oseba, ki je napadla ustavni red države, še vedno nezakonito vodi najpomembnejšo policijsko agencijo.

Enaka je situacija tudi s kazensko ovadbo, ki smo jo julija 2025. leta vložili zoper Borjano Krišto zaradi zlorabe uradnega pooblastila v zvezi z neimenovanjem Nebojše Vukanovića za ministra za varnost, vendar tudi Vedrana Mijović, kot postopajoča tožilka, do danes ni storila ničesar. Nesporno je, da tožilca Dubak in Mijović neupravičeno zamujata pri izvajanju dejanj v zvezi z opravljanjem funkcije tožilca, s čimer sta očitno storila disciplinski prekršek".

Za nedelovanje in možno zlorabo uradnih pooblastil omenjenih tožilcev mora odgovarjati tudi glavni tožilec Milanko Kajganić, čigar dolžnost je bila, da vloži disciplinske prijave zoper omenjene tožilce. Poleg omenjenih nepravilnosti je tožilec Kajganić uničil ugled tožilstva do najnižje možne ravni in državljani popolnoma ne zaupajo tožilstvu. Očitno je tudi sam del združenega administrativnega podviga in da blokira delo tožilstva.

Dejstvo je, da je namestnik glavnega tožilca Džermin Pašić vložil kazensko in disciplinsko prijavo zoper Kajganića zaradi ustavitve preiskave zoper Milorada Dodika, Nenada Stevandića in Radovana Viškovića, češ da ni kaznivega dejanja napada na ustavni red, čeprav je cela država v živo pričala storitev tega načrtovanega in usklajenega kaznivega dejanja. Prav tako je javnost vznemirjena zaradi Kajganićeve prepovedi pošiljanja na potrditev obtožnic za vojne zločine v Sanskem Mostu, zaradi česar je državni tožilec Izet Odobašić vložil kazensko in disciplinsko prijavo zoper glavnega državnega tožilca. Kajganić je blokiral tudi druge kazenske primere: letalsko bombardiranje Tešanjke, umore žanjcev v Kraševu, 1425 dni obleganja Sarajeva itd. Zaradi vseh omenjenih dokumentiranih obtožb za zlorabo uradnega položaja in zavestno preprečevanje preganjanja vojnih zločinov, zahtevam nujno suspenzijo, razrešitev z dolžnosti in začetek kazenskega postopka zoper glavnega tožilca Milanka Kajganića.

Pozivam predsednika VSTV-ja Sanina Bogunića, naj ukrepa v skladu s svojimi pooblastili, saj se ne sme samo izražati zaskrbljenost, kot to počne visoki predstavnik in drugi predstavniki mednarodne skupnosti. Bogunić mora nujno ukrepati v skladu z zakonom", je navedel Mehmedović.

Navedel je, da se nameščajo tudi razpisi v javnih institucijah in pozval, naj se zadnji razpis za štiri pomočnike direktorja UIO razveljavi.

"Če se direktor Tegeltija, v nasprotju z zakonom, odloči, da na štiri položaje pomočnikov direktorja imenuje samo Srbe in Hrvate, pozivam kandidate Bošnjake, naj izkoristijo svojo zakonsko pravico in vložijo tožbe zaradi diskriminacije po etnični osnovi pri imenovanju na vodstvene položaje v upravi.

Na najmanj dveh položajih morata biti imenovana Bošnjaka, da bi se vsaj deloma omililo neravnovesje Bošnjakov, saj je na ključnih položajih vodij oddelkov za carinske zadeve in vodij oddelkov za pravne zadeve samo ena petina Bošnjakov. Direktor Tegeltija že več kot dve leti zavestno diskriminira Bošnjake tako, da jim preprečuje zaposlovanje v skladu s sorazmerno zastopanostjo konstitutivnih narodov, čeprav je v 7. členu, odstavek 4. Zakona o upravi za indirektno obdavčevanje jasno določeno, da struktura zaposlenih v upravi in njenih organizacijskih enotah odraža etnično strukturo prebivalstva Bosne in Hercegovine po zadnjem popisu. Bošnjakov je v upravi trenutno zaposlenih 226 manj od zakonsko določene številke in Tegeltija bo prej ali slej odgovarjal za nezakonito delo.

Javnost je seznanil tudi s težavami v Sekretariatu parlamentarne skupščine BiH_

- nemožnost napredovanja v službi Bošnjakov, razen nekaterih, ki so imeli „srečo“, medtem ko uslužbenci iz drugih dveh konstitutivnih narodov napredujejo na najvišja vodstvena mesta, kakor si zaželijo;
- nezakonita imenovanja v komisije, za katere se plačuje nadomestilo;
- nezakonito in nepravično odločanje o službenih potovanjih na škodo Bošnjakov. S to privilegijo se nagrajujejo samo poslušni.

Poleg tega Kolegij Sekretariata od oktobra meseca po dogovoru z Marinkom Čavarom zavrača odgovarjanje na moja poslanska vprašanja, kar pomeni, da so združeni na nalogi onemogočanja poslanca pri izvajanju parlamentarnega nadzora! V istem obdobju Sekretariat ekspresno dostavi odgovor na vprašanje Sanje Vulić. Menim, da zaradi vsega navedenega obstajajo utemeljeni sumi, da so člani Kolegija Sekretariata – Mirza Imamović, Gordana Živković in Dražen Mustapić, kot odgovorne osebe, storili kaznivo dejanje iz čl. 224. odst. (1) Kazenskega zakona Bosne in Hercegovine, v povezavi s čl. 6., 16. in 61. Zakona o parlamentarnem nadzoru.

Opozoril je tudi na težko stanje na BHRT-ju, ki je posledica dolgoletnega neizvajanja in kršenja določb Zakona o javnem radiotelevizijskem sistemu Bosne in Hercegovine.

"Od leta 2017 Radiotelevizija Republike Srbske je z enostransko odločitvijo in v nasprotju z zakonom prenehala vplačevati sredstva od RTV naročnine na enotni račun. RTV naročnina, s katero se financirata BHRT in Federalna televizija, se pobira samo na enem delu Federacije in sicer preko Elektroprivrede Bosne in Hercegovine, medtem ko se v kantonih, ki jih z električno energijo oskrbuje Elektroprivreda HZHB, naročnina sploh ne pobira od leta 2015, ker to preprečuje HDZ, čigar funkcionarji javno pozivajo k neplačevanju RTV naročnine.

Strateški cilj SNSD-ja in HDZ-ja je ukinitev državnega javnega servisa, in tega tudi ne skrivata. Medtem ko samo Bošnjaki plačujejo RTV naročnino, kadri SNSD-ja in HDZ-ja prejemajo enormna nadomestila v upravnem odboru in visoke plače na uredniških položajih. To je ideal SNSD-ja in HDZ-ja: Bošnjaki financirajo, oni upravljajo.

Zaradi možnosti prenehanja delovanja BHRT-ja sem s poslanskim vprašanjem 15. januarja vprašal visokega predstavnika v Bosni in Hercegovini Christiana Schmidta, ali v skladu s svojimi pooblastili, danimi v V. členu Aneksa 10 Splošnega okvirnega sporazuma za mir v Bosni in Hercegovini, namerava sprejeti odločitev, da se BHRT-ju nujno dodeli sredstva v višini 50 milijonov konvertibilnih mark od akumuliranega zneska rezerve za poravnavo iz prihodkov od cestnin, ki se nahajajo na posebnem računu centralne banke Bosne in Hercegovine, na enak način, kot je 120 milijonov konvertibilnih mark dodelil za poravnavo dolga Republike Srbske v primeru Vidauct d.o.o. Portorož? Do danes nisem prejel odgovora.

Visoki predstavnik v Bosni in Hercegovini, ko je sprejel odločitev, da se sredstva od cestnin s posebnega računa centralne banke Bosne in Hercegovine, v višini 120 milijonov konvertibilnih mark, dodelijo za poravnavo dolga Republike Srbske v primeru Vijaduct, je moral z isto odločbo Federaciji Bosne in Hercegovine dodeliti 181 milijonov KM, zbranih od cestnin, ker ji ta sredstva po zakonu pripadajo. Visokemu predstavniku je moralo biti znano, da bo Srđan Amidžić, kot najbližji sodelavec Milorada Dodika in odprti secesionist, še naprej nezakonito blokiral ta sredstva. Še vedno menim, da je skrajni čas, da Visoki predstavnik v skladu s svojimi pooblastili nujno ukrepa in sprejme odločitev, da se 50 milijonov KM od trošarin za cestnine dodeli BHRT-ju", je navedel Mehmedović.