Mehmedović javno pozvao Hurtića, Heleza i Konakovića da hitno zaustave zapošljavanja na štetu Bošnjaka i isprave debalans

(Patria) - Državni poslanik Šemsudin Mehmedović je pred zasedanje Predstavniškega doma PS BiH imel tiskovno konferenco, na kateri je govoril o več aktualnih temah.

Poudaril je, da je analiza poročila Urada za revizijo o izvedeni finančni reviziji v 73 državnih institucijah za leto 2024 pokazala, da je skupna realizacija proračuna institucij Bosne in Hercegovine v letu 2024 znašala skoraj 1,3 milijarde KM. Za 10 institucij (ali 14 %) je Urad izrazil mnenje z rezervo, kar kaže na znatne pomanjkljivosti, ki zahtevajo nujno rešitev.

"To je še posebej problematično in pomanjkljivosti v teh 10 institucijah očitno predstavljajo grožnjo preglednosti, zakonitosti in učinkovitosti javnega sektorja. V tem smislu bi moral Urad okrepiti mehanizme spremljanja izvajanja priporočil, vključno z roki in sankcijami za neaktivnost. V analizi so podana tudi priporočila za prihodnje delovanje Urada za revizijo, s katerimi bi se dodatno povečala finančna disciplina ter učinkovitost razpolaganja z omejenimi javnimi sredstvi.

Finančna revizija je privedla tudi do velikega števila podanih priporočil državnim institucijam. Od skupno 577 priporočil je 339 novih, 238 ali 45 % priporočil pa je ponovljenih iz preteklih let. To kaže na pomanjkanje odgovornosti vodstva institucij za njihovo neizvajanje in nepopolno uporabo zakonskih in podzakonskih predpisov ter neobstoj sistemskih rešitev. Urad za revizijo je svoje delo opravil profesionalno. Vendar pa številni ugotovitvi revizorjev ne bi smeli ostati le mrtva črka na papirju. Z njimi bi se moralo ukvarjati Tožilstvo Bosne in Hercegovine in policijske agencije, saj so revizorji opozorili na številne nepravilnosti, v katerih najverjetneje obstajajo elementi različnih kaznivih dejanj", je navedel Mehmedović.

Največ ugotovitev je v revizijskih poročilih, za katera je bilo izraženo mnenje z rezervo ali skrenjena pozornost, in se nanašajo med drugim na slabosti in pomanjkljivosti pri uporabi Zakona o javnih naročilih, npr. kršitev veljavnih predpisov pri nabavi objektov za Upravo za neposredno obdavčitev, Službo za mejno policijo in Urad za veterinarstvo.

"Svet ministrov je odobril nabavo objekta za osrednji urad Uprave za neposredno obdavčitev in njen regionalni center Banja Luka. Vendar pa je prvotna vrednost objekta znašala 69.400.000 KM in se je povečala na 103.400.000 KM. Iz tega sledi, da je Ministrstvo za finance na predlog Uprave dalo soglasje k povečanju vrednosti večletnega projekta za 46 % od skupne vrednosti, čeprav je z navedenim podzakonskim aktom dovoljeno povečanje do največ 10 %. Pomembno je poudariti, da je pred desetimi leti vrednost istega odobrenega projekta v Banja Luki znašala 37.900.000 KM.

Opozarjam tudi na izgradnjo objekta za namestitev terenske pisarne Jug Čapljina Službe za mejno policijo Bosne in Hercegovine. Ministrstvo za finance je tudi v tem primeru dalo soglasje k povečanju vrednosti projekta, čeprav je bilo v veljavi že omenjeno navodilo in omejitev 10 %. Svet ministrov je konec leta 2024 sprejel odločitev, s katero je bila vrednost navedenega projekta povečana za 3,5 milijona KM oziroma za 117 %.

Očitno je, da je Ministrstvo za finance pri dajanju navedenih soglasij kršilo veljavne odločbe in predpise, za kar morata državni minister za finance Srđan Amidžić in drugi odgovorni odgovarjati, kar je porazno. In to še ni vse. Sedanji sestav Sveta ministrov je našel "galantno rešitev" za to oviro, ki se mu je znašla na poti. Na predlog Ministrstva za finance je Svet ministrov na 77. seji, ki je potekala 22. aprila 2025, spremenil navedeno navodilo in preprosto izbrisal določbo iz člena 14. odstavka (2) o omejitvi povečanja do
največ 10 % od skupne vrednosti večletnega projekta. Torej, rešitev za sedanji sklic Sveta ministrov je preprosta, izbriši tisto, kar ti ne ustreza, in delaj, kar hočeš", poudarja.

Mehmedović je poudaril, da Urad za revizijo iz leta v leto opozarja in problematizira zaposlovanje velikega števila oseb na podlagi pogodbe o delu in na podlagi opravljanja dela druge funkcije v številnih institucijah, npr. v Upravi za neposredno obdavčitev je bilo v letu 2024 celo 186 oseb zaposlenih za določen čas.

"Uprava že od leta 2007 sklepa pogodbe o zaposlitvi za določen čas z manjšimi premori med dvema angažmajema, pogosto z istimi osebami, in to brez razpisa javnega oglasa. Enaka praksa se že leta beleži tudi v
Ministrstvu za zunanjo trgovino in ekonomske odnose. Takšno ravnanje ni pregledno in ni v skladu z določbami Zakona o delu v institucijah Bosne in Hercegovine. V Ministrstvu za finance je bilo lani osem oseb na delovnih mestih druge funkcije – polovica, torej 4, pa je bila na vodstvenih delovnih mestih pomočnikov ministrov. Veljavni predpisi, ki urejajo status državnih uslužbencev, ne predvidevajo možnosti, da vodja institucije dodeli državne uslužbence na delovna mesta višje ravni brez razpisne procedure. S takšnimi zaposlitvami se na odgovorna mesta postavljajo podobni in tisto, kar je treba realizirati, gre preko preverjenih kadrov, torej zaposlenih. Še vedno smo priča sramotnemu razpisu za 3 navedena delovna mesta pomočnikov ministrov, ki ga je pred kratkim zaključila Agencija za državne službe. Na vsa mesta so bili sprejeti Srbi. Samo ta dva primera sta dokaza večkratne kršitve zakona. V Ministrstvu za zunanjo trgovino in ekonomske odnose je minister Košarac zaposlenim odobril pet dni plačanega dopusta za zadovoljitev verskih oziroma tradicionalnih potreb, ne pa dva dni, kot je določeno z zakonom. Minister Košarac očitno krši zakon brez posledic. V Generalnem sekretariatu Sveta ministrov in Sekretariatu Parlamentarne skupščine je bilo z nezakonitimi rešitvami zaposlenim s srednjo strokovno izobrazbo, ki so medtem pridobili fakultetno diplomo, dovoljeno, da poleg svojega delovnega mesta hkrati opravljajo tudi dela visoke strokovne usposobljenosti, za pridobivanje delovnih izkušenj v stroki. Urad za
revizijo je jasno ugotovil, da zakoni Bosne in Hercegovine ne predvidevajo možnosti, da se z rešitvijo vodje institucije zaposleni dodelijo na druga delovna mesta za pridobivanje delovnih izkušenj, vendar je žal postalo normalno, da se zakoni ne spoštujejo."

Mehmedović je pozval Tožilstvo Bosne in Hercegovine in policijske agencije, naj sprožijo ustrezne preveritve teh in drugih številnih nepravilnosti v delu državnih institucij, ki jih je v svojih poročilih evidentiral Urad za revizijo.

Ponovno je opozoril na grobo kršitev ustavnih in zakonskih določb, ki se nanašajo na sorazmerno zastopanost Bošnjakov v institucijah Bosne in Hercegovine.

"Moja dolžnost je, da to počnem, saj se s časom stanje le slabša. Strateška partnerja HDZ in SNSD nadaljujeta s ponarejenimi razpisi za sprejem v državno službo, in ne bi bila tako uspešna, če ne bi bilo dolgoletne pasivnosti bošnjaških kadrov v institucijah, predvsem ministrov v Svetu ministrov. Pozivam ministre Heleza, Konakovića in Hurtića, naj končno seznanijo javnost o trenutnem deležu Bošnjakov na vodstvenih položajih in kako je mogoče, da je od 28 direktorjev Svet ministrov imenoval le šest Bošnjakov. Javnost mora vedeti natančne podatke, koliko sto Bošnjakov je v institucijah zaposlenih manj od zakonsko določene številke, in koliko sto Srbov in Hrvatov je zaposlenih več. Naj povejo, kaj so kot ministri doslej storili in kaj nameravajo storiti, da se nujno zaustavijo zaposlitve na škodo Bošnjakov, kar predstavlja njihovo diskriminacijo in izločanje iz institucij Bosne in Hercegovine. Posebej jih pozivam, naj nas obvestijo, kaj bodo storili, da preprečijo imenovanja na vodstvene položaje v državni službi, ki jih še naprej izvajata strateška partnerja HDZ in SNSD. Predpisi te države se morajo spoštovati! Ministri Bošnjaki morajo vztrajati pri vzpostavitvi ravnovesja v državni službi v skladu z Ustavo Bosne in Hercegovine in zakoni. Bošnjakov v Bosni in Hercegovini je 50 % in toliko jih mora biti v institucijah Bosne in Hercegovine, od vodstvenih do najnižjih položajev", pravi Mehmedović.

Dodaj je, da je trenutno v Ministrstvu za finance in Ministrstvu za zunanjo trgovino in ekonomske odnose zaposlenih več kot 50 % Srbov, kar je rezultat sodelovanja ministrov Košarca in Amidžića s direktorico Agencije za državne službe HDZ-a Anito Markić.

"Onemogočili so Bošnjakom, da se zaposlijo v ministrstvih, ki jih vodijo kadri SNSD-a. Z nameščenimi razpisi so uspeli v "sarajevski čaršiji" ali "političnem Sarajevu", kot "od milja" imenujejo glavno mesto svoje države, nezakonito zaposliti znatno več Srbov kot Bošnjakov, čeprav mora biti v vsaki instituciji, tudi v teh ministrstvih, Bošnjakov 60 % več kot Srbov.

Prav tako je na nedavno končanem razpisu za direktorja Sekretariata VSTV-a "blestela" vodja kabineta ministra za pravosodje Bosne in Hercegovine Davorja Bunoze. Ta direktorska pozicija je bila ena redkih zelo pomembnih pozicij v državni službi, ki je do sedaj pripadala Bošnjakom, vendar, ker je bil član komisije Željko Bogut, sekretar ministrstva, ki ga vodi minister Bunoza, je bilo vnaprej znano, da Bunozeva prijateljica in sodelavka Ivana Zovko Planinić ne bo imela "dostojne" konkurence. Dejstvo, da dolgoletni direktor VSTV-a Admir Suljagić ni opravil niti pisnega izpita na razpisu, dovolj pove, kako neobjektivna je bila komisija, v katero so bili imenovani izključno tisti, v katere je minister Bunoza zaupal, da bi se razpis izvedel tako, kot sta se dogovorila HDZ in SNSD. Javna skrivnost je, da so bili na razpisih vnaprej pripravljeni tako vprašanja kot odgovori za "najuspešnejšega kandidata".

Očitno je, da so Bošnjaki postali manjšina v državni službi, tako da tri najpomembnejše pozicije zasedajo osebe hrvaške narodnosti, natančneje: generalni sekretar Sveta ministrov, direktorica Agencije za državne službe in direktorica Sekretariata VSTV-a. Srbi absolutno prevladujejo na položajih pomočnikov ministrov in pomočnikov direktorjev. Ponovil bom in še enkrat opozoril, da so Bošnjakom prepuščena nižje uvrščena mesta v državni službi, v številnih institucijah pa jih je manj kot tretjina. Hkrati so za Bošnjake rezervirana delovna mesta s srednjo strokovno izobrazbo in nekvalificirano izobrazbo. Poleg navedenega neravnovesja v institucijah na ravni države Bosne in Hercegovine, ponovno želim spomniti na dejstvo, da so Bošnjaki v institucijah Republike srbske (entitetskih, mestnih in občinskih) zaposleni na ravni statistične napake, čeprav jih po zadnjem popisu v Republiki srbski živi 14 %. Bošnjaki niso v veliko boljšem položaju niti v Federaciji Bosne in Hercegovine. Ponovno postavljam vprašanje: "Zakaj se sorazmernost ne uporablja v Žepču, Stocu,
Čapljini, Livnu, Kiseljaku? Zakaj Bošnjaki niso enakopravni in usposobljeni v občinskih, kantonalnih in federalnih institucijah?"

V občinskih službah v Stocu je od skupno 120 zaposlenih le šest Bošnjakov, v mestni upravi Čapljine pa sta od 212 zaposlenih le dva Bošnjaka. Takšen apartmajd je bil nekoč zabeležen le v Južni Afriki. Dragan Čović in drugi funkcionarji HDZ v Bosni in Hercegovini in na Hrvaškem se že leta pritožujejo nad tako imenovano majorizacijo, medtem ko je dejansko stanje takšno, da izvajajo brutalen apartmajd nad Bošnjaki v vseh občinah, kjer ima HDZ večino.

V Federaciji živi 22 % Hrvatov, v federalnih organih pa jih je zaposlenih veliko več od tega odstotka, opravljajo ministrske in številne direktorske funkcije v institucijah, ki razpolagajo z ogromnimi proračuni. Hkrati v Stocu živi 40 % Bošnjakov, zaposlenih pa jih je le 5 % v javnem sektorju. Noben direktor ali namestnik direktorja občinske službe ali institucije ni Bošnjak. Razen v komunalni in gasilski službi, Bošnjakom absolutno ni dovoljeno, da se zaposlijo v javnih ustanovah in javnih podjetjih v tem mestu. HDZ je osem let blokiral, da bi Bošnjaki v Stocu in Čapljini imeli namestnika predsednika občinske skupščine. A zdaj, ko so izvoljeni, niso profesionalno angažirani, ker tega ponovno ne dovoljuje HDZ!

Če je Ustavno sodišče Bosne in Hercegovine ugotovilo, da je konstitutivnost krovni princip Ustave Bosne in Hercegovine, ki se mu morajo entitete v celoti podrejati, zakaj Bošnjaki v Stocu, Čapljini, Livnu, Kiseljaku in Žepču niso konstitutivni in enakopravni, temveč imajo status neželene manjšine? Kljub takšnemu ponižujočemu položaju številčnejšega naroda v Federaciji, bošnjaški predstavniki v entitetski izvršni oblasti nenehno molčijo in nič ne storijo glede dolgoletnega apartmajda, ki ga izvaja HDZ, temveč javno hvalijo Dragana Čovića za dobro sodelovanje v Federaciji, Čovićevi poslušniki pa hkrati preprečujejo izgradnjo pokopališča za stolaške Bošnjake.

Kljub temu, da Bošnjaki polnijo federalni proračun z več kot 80 % sredstev, entitetske institucije z največjim proračunom upravljajo funkcionarji HDZ, npr. javna podjetja Ceste Federacije in Autoceste Federacije, Sklad za varstvo okolja, Zavod za zdravstveno zavarovanje, Federalni zavod za zaposlovanje itd.

Ustavo načelo sorazmerne zastopanosti konstitutivnih narodov jasno določa, da mora biti na vodstvenih položajih, kot tudi na vseh drugih položajih v Federaciji, najmanj trikrat več Bošnjakov kot Hrvatov, kar se ne spoštuje in na kar so pristali bošnjaški predstavniki.

Morati obstajati jasen institucionalni odgovor Bošnjakov in vztrajati je treba pri njihovi sorazmerni zastopanosti v vseh institucijah in na vseh ravneh oblasti. Ali bodo Bošnjaki še naprej financirali tiste, ki jih grobo diskriminirajo in ponižujejo?

Ponovno pozivam predsednika vlade Nermina Nikšića, naj delegacija Vlade Federacije končno obišče navedene občine v Federaciji in se osebno prepriča o razsežnostih diskriminacije Bošnjakov v teh občinah. Ta apartmajd nad Bošnjaki se mora nujno ustaviti. Ko postane krivica pravilo, je ODPOR obveznost", je dejal Mehmedović.

Podprl je tudi federalnega poslanca Sanela Kajana, proti kateremu poteka več civilnih postopkov zaradi tožb, ki so jih proti njemu vložila združenja borcev HVO-ja zaradi domnevnega zanikanja vojnih zločinov. Tožbe so bile vložene zaradi izjav, ki jih je Sanel Kajan podal v okviru parlamentarnih razprav, pobud in poslanskih vprašanj, torej v okviru opravljanja svojega poslanskega mandata!

"Pozivam Visoki sodni in tožilski svet, naj nujno ugotovi, ali Okrožno sodišče v Mostarju v nasprotju z zakonom vodi postopek proti Sanelu Kajanu, ki uživa poslansko imuniteto, in naj Urad disciplinskega tožilca sprejme predpisane ukrepe proti tožilcem in sodnikom, ki s svojim delovanjem kršijo predpise o poslanski imuniteti. Ko tako poskušajo utišati poslanca, kaj šele lahko pričakujejo navadni ljudje", je dejal Mehmedović.

Ponovil je, da je Tožilstvu Bosne in Hercegovine pred 11 meseci podal kazensko ovadbo proti članom upravnega odbora Uprave za neposredno obdavčitev Bosne in Hercegovine zaradi suma storitve
kaznivega dejanja, s katerim so Federacijo Bosne in Hercegovine oškodovali za okoli 370 milijonov KM, v korist Republike srbske.

"V odgovoru na moje poslansko vprašanje je glavni tožilec Milanko Kajganić navedel, da Državna agencija za preiskave in zaščito ni predložila poročila o sprejetih ukrepih in dejanjih po odredbi Tožilstva Bosne in Hercegovine, ter da bo poročilo SIPA-e določilo nadaljnje korake za sprejetje končne odločitve.
Navedeno kaznivo dejanje se nemoteno nadaljuje in zdaj je škoda za Federacijo BiH okoli 700 milijonov KM. Glede na to, da pristojna tožilka ni storila ničesar konkretnega v tem primeru, sem vložil pritožbo na delo tožilke Bojane Jolović pri Uradu disciplinskega tožilca, ki neupravičeno zamuja s izvajanjem uradnih dejanj v zvezi z opravljanjem funkcije tožilca, saj po 11 mesecih od podane kazenske ovadbe ni sprejela končne tožilske odločitve.

Čeprav je bila Federacija oškodovana za več sto milijonov KM, HDZ-jev federalni minister za finance in član upravnega odbora Uprave za neposredno obdavčitev Toni Kraljević, absolutno nič ne stori, da bi zaščitil interese Federacije Bosne in Hercegovine. Potrebno je, da minister Kraljević seznani javnost, zakaj se že dve leti uporabljajo začasni koeficienti za porazdelitev prihodkov z enotnega računa za obdobje julij-september 2023, ki so ugodnejši za Republiko srbsko, in zakaj Vlada Federacije ni vložila tožbe proti
Republiki srbski zaradi večmilijonske terjatve zaradi nezakonite porazdelitve prihodkov od posrednih davkov", je navedel Mehmedović.