Medžlis Janja zaključuje generacijski projekt: Silos in sušilnica za žito na vakufski zemlji – dostopni vsem

(Patria) - Medžlis Islamske skupnosti Janja zaključuje gradnjo dveh silosov in sušilnice za žito, vakufskega projekta, katerega skupna skladiščna zmogljivost 1.000 ton in možnost sušenja 10 ton na uro kmetom tega dela Semberije prvič omogočata neodvisnost od odkupovalcev v času žetve.
Objekti se gradijo na vakufski parceli na smeri Kozluk–Janja, iz Medžlisa pa sporočajo, da bosta silos in sušilnica dostopna vsem proizvajalcem.

Predsednik Medžlisa Janja hafiz Fahret Baćevac je navedel, da so zaključna dela v teku ter da po montaži sledi priključitev objektov na električno energijo in vodo, pa tudi asfaltiranje dostopne poti.

– To je generacijski projekt. Dva silosa imata skupno zmogljivost 1.000 ton, medtem ko ima sušilnica zmogljivost sušenja deset ton na uro. To je infrastrukturni preboj, ki ga Janja doslej ni imela – je dejal Baćevac za Agencijo MINA.

Na območju Janje doslej ni obstajal silos takšne zmogljivosti. Medžlis trenutno obdeluje približno 140 dunumov vakufske zemlje, osnovna ideja projekta pa je bila, da se poleg lastnih omogoči skladiščenje tudi žita drugih kmetov, džematlij in prebivalcev Janje.

Prihodki, doseženi z vakufskih parcel in od prodaje žita, že leta predstavljajo pomemben vir financiranja delovanja Medžlisa.

– Ko smo leta 2014 začeli obnovo vakufske infrastrukture, je bil cilj, da se Medžlis, kolikor je mogoče, opira na lastno delo in vakuf. Zamislili smo si, da se iz vakufa in sadov dela podpre delovanje Medžlisa. S temi prihodki vzdržujemo mehanizacijo, pa tudi redne dejavnosti Medžlisa. Brez Božje pomoči to ne bi bilo mogoče – je povedal Baćevac.

Projekt izboljšanja vakufskega premoženja Medžlisa Janja se je začel brez lastne mehanizacije, z minimalnimi viri, vendar z jasnim namenom in zemljiščem, ki so ga od prednikov prejeli v emanet. Od takrat je proizvodnja postopoma rasla, izkušnje pa so se, kot pravijo, gradile na terenu.

Kot v mošeji, tako na polju jih je vodil hafiz Omer-ef. Camić, glavni imam MIZ Janja. Z velikim nasmehom spremlja delavce, ki delajo na postavljanju silosov.

Spomnil je, da je bilo leta 2014 posejanih 130 dunumov pšenice.

– To je bil amaterski začetek. Iz leta v leto smo se učili, dozorevali in danes imamo resne izkušnje v kmetijski proizvodnji – je dejal Camić za Agencijo MINA.

Gradnja silosov, dodaja, je bila ekonomska nuja. Študija izvedljivosti je pokazala, da Medžlis in lokalni proizvajalci letno izgubijo znatna sredstva zaradi nezmožnosti skladiščenja žita takoj po žetvi.

– Odkupovalci izkoristijo ta trenutek in izsiljujejo s ceno. Ocene kažejo, da letno izgubimo do 200.000 KM samo zato, ker petnajst dni nimamo kam skladiščiti žita – je pojasnil Camić.

Zamisel o gradnji silosov je dozorevala skoraj štiri leta. Poseben izziv je bilo najti ustrezno parcelo. Ko so jo našli, se je takratni lastnik Hasan Aletović odločil zemljišče uvakufiti, namesto prodati.

– Namenoma smo šli na večjo zmogljivost, da bi bil silos v korist tudi drugim kmetom v Janji – je dejal Camić.

Vakufsko premoženje v Janji ima po njegovih besedah dolgoročno perspektivo. Na vakufih so, spominja, stoletja nastajala mesta, od njih pa so živeli tako ljudje kot država.

– Naš vakuf je v njivah. Odločili smo se ukvarjati s kmetijstvom, da bi izpolnili amanet vakifa in hkrati spodbudili druge, da se vključijo, da naredijo dobro delo in postanejo del tega vakufa, po kateri koli podlagi – je dejal.

Na vakufskih parcelah skupaj delajo imami in džematlije, v okviru projekta "uvakufitev časa", ki ga je Medžlis začel pred nekaj leti.

– Ko ljudje ne morejo pomagati z denarjem, uvakufijo svoj čas. Tako se zbiramo, vidimo pa tudi, da je veliko število naših džematlij v teh desetih letih uvakufilo veliko parcel – je pojasnil Camić.

Dodaja, da so ljudje v Janji pridni in imajo radi svojo Islamsko skupnost.

– Ne glede na to, da imamo priložnost slišati drugače, so to stališča posameznikov. Na terenu se vendarle kaže ljubezen do Skupnosti. Na naših poljih skupaj delajo džematlije in imami. Imami pripravijo zemljišče, nato ga bolj strokovni džematlije zasejejo – pojasnjuje efendija Camić.

Poudarja, da mu je še posebej všeč, da lahko na tak način promovirajo vrednote in delo Islamske skupnosti v BiH.

Medžlis Janja je v preteklih letih prvak v proizvodnji in pridelkih na hektar na območju manjše bosanskohercegovske entitete.

S prihodki od pridelkov so uspeli doseči cilj – biti finančno stabilni, da se v tem delu Semberije sliši ezan in da vakuf – bosansko zemljo, amanet od prednikov, ohranijo pred propadanjem.