Mednarodni dan Romov: V BiH okoli 50.000 Romov, soočajo se z različnimi oblikami diskriminacije in predsodkov

(Patria) - Ob mednarodnem dnevu Romov ponovno potrjujemo pomen izboljšanja blaginje, vključenosti in položaja Romov in Romkinj v Bosni in Hercegovini, tudi z reševanjem dolgotrajne diskriminacije, predsodkov, stereotipov in sovražnega govora, ki še vedno prizadene romske skupnosti. Kot imperativ človekovih pravic in pomembna razvojna prednostna naloga je vključenost Romov ključna za prekinitev kroga izključenosti in zagotavljanje upanja otrokom in mladim, navaja skupna izjava Združenih narodov v BiH, Evropske unije v BiH in Misije OVSE v BiH.

Kot je poudarjeno v zadnjem poročilu Evropske komisije o Bosni in Hercegovini, Romi in Romkinje ostajajo najbolj ranljiva in najbolj ogrožena manjšina v državi, soočena s trajno diskriminacijo, antiziganizmom in družbeno izključenostjo.

Ocenjuje se, da se okoli 50.000 Romov v Bosni in Hercegovini še vedno sooča s sistemskimi ovirami pri uresničevanju svojih državljanskih, kulturnih, ekonomskih, političnih in socialnih pravic. Preveliko število Romov in Romkinj je redno izpostavljenih stigmatizaciji in stereotipom, medtem ko institucije ne uspejo zaščititi njihovih pravic in odgovoriti na njihove potrebe. Ti izzivi odražajo zakoreninjeno diskriminacijo, pa tudi dolgoletne pomanjkljivosti pri oblikovanju in zagotavljanju javnih storitev. Neenakovreden dostop do izobraževanja, zdravstva, stanovanj, vode in sanitarnih pogojev, socialne zaščite in zaposlovanja dodatno poglablja dolgoročno socialno-ekonomsko marginalizacijo.

Za pravočasne politike, ki temeljijo na potrebah in dokazih, pravično zagotavljanje storitev in močnejšo institucionalno odgovornost so potrebni točni in ažurni podatki. Z omejenimi in nezadostno razvrščenimi podatki o romskih skupnostih ni mogoče v celoti zajeti resničnega obsega teh neenakosti.

Romi ostajajo najbolj marginalizirana manjšina v državi, ki je nesorazmerno izključena iz političnega, družbenega in gospodarskega življenja, s posledicami, ki se prenašajo skozi generacije. Izjemno nizek odstotek romskih otrok v predšolski vzgoji – manj kot 2 % – to skupnost postavlja v neugoden položaj že od samega začetka. Medtem ko obisk osnovne šole v splošni populaciji dosega 98 %, je v osnovno šolo vpisanih le 69,3 % romskih otrok. Ta odstotek pade na 23 % v srednješolskem izobraževanju – s samo 18 % romskih deklic. Te ovire pri izobraževanju dodatno poglabljajo socialno-ekonomsko izključenost romskih skupnosti, saj prispevajo k trajnim neenakostim pri dostopu do trajnostnih virov dohodka in formalne zaposlitve, aktivnemu sodelovanju na trgu dela in socialni zaščiti.

Ženske in dekleta Romkinje se soočajo z večplastnimi in medsebojno prepletenimi oblikami diskriminacije na podlagi spola, etnične pripadnosti in socialno-ekonomskega statusa, kar ustvarja dodatne ovire pri dostopu do izobraževanja, zdravstvenega varstva, zaposlovanja in sodelovanja pri odločanju. V nekaterih romskih skupnostih imajo zgodnji zakoni resne posledice za deklice in dečke – ustvarjajo pritisk, da prerano prevzamejo vloge odraslih, omejujejo njihove izobraževalne in ekonomske možnosti ter vplivajo tudi na njihovo telesno avtonomijo.

Romi se še naprej soočajo z ovirami pri uresničevanju državljanskih in političnih pravic, vključno z volilnimi pravicami, zaradi njihovega ustavnega statusa „Ostali“. V sodbi v primeru Sejdić in Finci proti Bosni in Hercegovini je Evropsko sodišče za človekove pravice ugotovilo, da ustavni in volilni okvir v BiH diskriminira „Ostale“, vključno z Romi, pri uresničevanju njihovih volilnih pravic. Nepoštevanje te sodbe, kot tudi kasnejših odločitev v podobnih primerih, dodatno poudarja potrebo po dolgo pričakovanih reformah skozi vključujoča posvetovanja s civilno družbo, vključno z Romi in Romkinjami.

Potencialna brezdržavljanstvo dodatno otežuje uresničevanje osnovnih državljanskih in političnih pravic. Ob omembi, da je bil dosežen napredek, zahvaljujoč podpori mednarodnih partnerjev in civilne družbe, ter da je večini znanih ranljivih oseb bila nudena pomoč pri potrditvi njihove pravne identitete, nekateri Romi in Romkinje še vedno ostajajo v nevarnosti, med drugim tudi zaradi manjkajoče ali nepopolne dokumentacije za otroke, rojene v tujini, katerih starši so iz BiH.

Večja vključenost Romov in Romkinj zahteva tudi priznanje zgodovinskih stradanj romskih skupnosti, vključno z zločini, storjenimi med drugo svetovno vojno in spopadi od 1992. do 1995. leta. Nedavne raziskave so dokumentirale množične umore, prisilne izginotja, mučenja, seksualno nasilje povezano s spopadi in prisilno razseljevanje Romov in Romkinj, vključno z otroki. Na nekaterih območjih so bila romska naselja popolnoma uničena. Pravično in učinkovito soočanje s preteklostjo v BiH zahteva zagotavljanje odgovornosti za te zločine nad Romi in Romkinjami, kot tudi resnico, odškodnine in memorijalizacijo, da bi se zagotovilo, da ta zgodovina ne bo izgubljena ali pozabljena.

"Gledajoč naprej, in zavedajoč se, da je pred nami še veliko dela, pozdravljamo pripravo novega Akcijskega načrta za socialno vključenost Romov in Romkinj za obdobje 2026 – 2030. Kljub temu z zaskrbljenostjo ugotavljamo, da Svet ministrov BiH ni sprejel osnutka Načrta. Pomembno je, da se ta proces nadaljuje brez nadaljnjega odlašanja. Zato pozivamo pristojne institucije, da nadaljujejo delo na podlagi že vloženih znatnih naporov in predložijo revidirano različico Načrta Svetu ministrov v nujno obravnavo in sprejetje."

Izboljšanje vključenosti Romov in Romkinj izhaja iz mednarodnih obveznosti BiH na področju človekovih pravic; priporočil mednarodnih mehanizmov za človekove pravice, vključno s tistimi v okviru Univerzalnega periodičnega pregleda; obveznosti, prevzetih skozi Agendo 2030 za trajnostni razvoj in načela, da nihče ne sme biti izpuščen; ustreznih obveznosti, ki jih je BiH prevzela kot država članica OVSE, kot tudi Deklaracije o integraciji Romov in Romkinj, sprejete leta 2019 v Poznanu. Vključenost Romov in Romkinj je tudi eno izmed ključnih meril napredka BiH na poti k članstvu v Evropski uniji, kar je izrecno prepoznano v Reformski agendi Bosne in Hercegovine in Načrtu rasti Evropske unije, še posebej na področju javnih politik, ki se nanašajo na človeški kapital, in ki poudarja potrebo po naslavljanju ranljivosti marginaliziranih skupin, vključno z Romi in Romkinjami, skozi boljši dostop do izobraževanja, zaposlovanja in socialnih storitev.

Navsezadnje je zagotavljanje polne vključenosti Romov in Romkinj bistvenega pomena tudi za izgradnjo pravičnejše, kohezivnejše in odpornejše družbe za vse.