Mednarodna trgovina z eksotičnimi živalmi četrta največja nezakonita dejavnost na svetu

Mednarodna in domača nezakonita trgovina s prostoživečimi živalmi, rastlinami in njihovimi proizvodi je ena najdonosnejših oblik organiziranega kriminala na svetu, z letnim prometom med 8 in 20 milijardami evrov.  Ta dejavnost je postala četrta največja nezakonita dejavnost na svetu, za tihotapljenjem drog, ponarejanjem in trgovino z ljudmi. To so poročila, ki jih je mogoče prebrati v več mednarodnih analizah. Nedavno jih je omenjala tudi hrvaška poslanka v Evropskem parlamentu Marijana Petir.
 
Nezakonito tihotapljenje prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst odpira pot korupciji, zelo pogosto vključuje transnacionalna omrežja organiziranega kriminala, kot so pranje denarja, tihotapljenje drog in orožja, ter tem omrežjem in militantnim uporniškim skupinam služi kot vir prihodkov. Zato kriminal, povezan s prostoživečo floro in favno, postaja resna grožnja varnosti, politični stabilnosti, gospodarstvu, lokalnim virom dohodka, naravnim virom in kulturnemu dedišču mnogih držav ter neposredno ogroža mir in vladavino prava, kar onemogoča trajnostni svetovni razvoj.
 
Zajemanje na desetine milijonov primerkov rastlin in živali, med njimi številne zaščitene vrste, nezakonita trgovina s prostoživečo favno in floro ima katastrofalen učinek na biotsko raznovrstnost, saj nekatere vrste potiska na rob izumrtja, s tem pa ogroža celotne lokalne ekosisteme. Bolj ko so vrste redke in ogrožene, bolj so iskane na trgu in dosegajo višjo ceno, bodisi živi primerki, kot so redke vrste želv, papig ali orhidej, bodisi luksuzni predmeti, nekakšen „statusni simbol“, kot so slonovina, želvovina, rogovi nosoroga ali predmeti iz usnja eksotičnih plazilcev. 
 
Na primer, izjemno redke in kritično ogrožene želve z Madagaskarja, katerih danes je le še okoli 400, na ilegalnem trgu dosegajo ceno do 25.000 evrov za kos, redke Learove papige iz Brazilije pa lahko stanejo vrtoglavih 90.000 evrov za primerek.

Zaradi prepričanja, da ima zdravilne lastnosti, se rog nosoroga v Aziji uporablja v tradicionalni medicini, na črnem trgu pa kilogram stane več kot kilogram zlata. Slonovina še vedno predstavlja luksuzen izdelek in statusni simbol, zato cena surove slonovine znaša do 5.000 evrov za kilogram, medtem ko rezbarjeni predmeti stanejo še veliko več. Povpraševanje po teh izdelkih je povzročilo množičen lov na te vrste, kar je desetkovalo velikost njihovih populacij v naravi. 

V letu 2012 je bilo v krivolovu ubitih 22.000 slonov, medtem ko je v preteklem letu samo na območju Južnoafriške republike zaradi krivolova umrlo več kot 1.000 nosorogov. Nezakonita trgovina s slonovino se je od leta 2007 več kot podvojila, v primerjavi z letom 1998 pa je trikrat večja. Krivolov nosorogov v Južni Afriki se je od leta 2007 do 2013 povečal za 7.000 odstotkov, zaradi česar je ogrožen obstoj te vrste. 

V prizadevanjih za preprečevanje nezakonite trgovine s prostoživečimi živalmi, rastlinami in njihovimi proizvodi je Evropska unija nedavno sprejela Akcijski načrt EU za boj proti nezakoniti trgovini s prostoživečo favno in floro. 

EU ima pomembno vlogo pri zajezitvi te trgovine, saj je Evropa trenutno ciljni trg in center za nezakonito trgovino v tranzitu proti drugim regijam, prav tako pa je regija, kjer se pridobivajo določene vrste, s katerimi se nezakonito trguje. 

Na zadnji seji Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane Evropskega parlamenta pred poletnim premorom je bil soglasno sprejet Resolucija o strateških ciljih EU za 17. sestanek konference pogodbenic Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi vrstami prostoživečih živali in rastlin (CITES), ki bo potekal v Johannesburgu v Južni Afriki julija.

CITES predstavlja mednarodni pravni okvir, ki ureja čezmejni promet in trgovino s prostoživečimi vrstami, pri čemer se mora zagotoviti, da mednarodna trgovina s prostoživečimi živalmi in rastlinami ne ogroža preživetja teh vrst v naravi. Sama Konvencija je bila sprejeta leta 1973 in je začela veljati leta 1975, 181 država sveta pa je članica sporazuma.
  
Na primer, na Hrvaškem je Ministrstvo za varstvo okolja in narave pristojno za izvajanje CITES konvencije, pa tudi uredb EU o trgovini s prostoživečimi vrstami in Zakona o čezmejnem prometu in trgovini s prostoživečimi vrstami. 
Po drugi strani se v BiH trgovina s prepovedanimi živalmi in rastlinami težko nadzoruje. Eksotične živali je pogosto mogoče najti v prosti prodaji, na spletnih oglasih. 

Marijana Petir opozarja, da je po poročilu o delu Inšpektorata za varstvo narave v letu 2015 inšpektorat na Hrvaškem zasegel 417 primerkov, medtem ko je leta 2014 zasegel 456 primerkov strogo zaščitenih vrst. V glavnem je šlo za kopenske želve (skrivne) in pevke, zaskrbljujoč pa je tudi najdba kožušča risa, prepariranih volkov in drugih živali, piše Patria.