Medijska odgovornost: Je li klik pomembnejši od človeškega življenja?

Piše: Rasim Belko

---

Mediji so eden najpomembnejših segmentov v kriznih situacijah, če je njihovo delovanje usmerjeno in usklajeno z institucijami sistema.

V nasprotnem primeru so mediji lahko enako problem kot kriza, kot je ta, ki jo je povzročil koronavirus. 

Tako so mediji iz nepazljivosti in neprofesionalnega odnosa, šest ur pred uradno odločitvijo italijanskih oblasti, objavili, da bo regija Lombardija zaprta zaradi epidemije koronavirusa. Nastala je splošna panika, številni Italijani iz te regije so odšli v druge dele Italije.

Rezultat vsega je dejstvo, da je Italija skoraj čez noč postala največje evropsko žarišče, z velikim številom okuženih in mrtvih. Danes je celotna država v karanteni, vendar se stanje ne umirja.

Torej, ena nepremišljena novica italijanskih medijev je povzročila dvakrat večjo krizo. 

Pandemija koronavirusa je zajela planet, življenje je v mnogih segmentih upočasnjeno ali celo ustavljeno. 

In to je bil včasih morda tudi udarna novica, a danes, ko imamo več kot 170.000 obolelih na svetu, novice o novoobolelih niso udarne novice, niti jih ne smemo obravnavati kot „sokantne“, „dramatične“...

Vsaka tako napisana novica bo le prispevala k večji paniki in povečala tveganje. 

Je klik pomembnejši od človeškega življenja?

Preteklih dneh so po družbenih omrežjih v BiH in regiji krožile še ene naslove v stilu teh „dramatičnih“. Glasili so se približno: „Medtem ko nas mediji zasipajo z novicami o koroni, se 40.000 ameriških specialcev izkrcava po Evropi.“ 

Tisti, ki takšnih naslovov ne znajo preveriti, si bodo mislili, da se pripravlja apokalipsa. V resnici gre za najobičajnejšo vajo vojske ZDA, Nata in evropskih držav. In število ameriških vojakov je pol manjše. Celo na spletni strani Nata so objavili, da bodo nekatere vaje odložne zaradi skrbi za zdravje. 

V Bosni in Hercegovini imamo doslej tri zanimive pojave pri porotvanju. 

Obstaja več masovnih medijev, ki pri objavi o novoobolelih uporabljajo „Breaking news“. Ali iz želje, da bi povečali vtis, ali z nekim drugim motivom, ne vem, a ponavljam, kaj je tu več tako spektakularnega in novega, ko vemo, da je v BiH že okoli 20 pacientov... 

Drugi primer je razvrčanje pacientov po prostoru. Tako se je v dosedanjem porotvanju novica o obolelih v Republiki Srpski večinoma objavljala pod naslovom „Nov primer okužbe v Bosni in Hercegovini“ ali „Novi okuženi v Bosni in Hercegovini“ in podobno. 

Redki so tisti, ki v naslov postavijo mesto ali kraj, kjer je okužen nov pacient. 

Razlog takšnega obravnavanja informacij ima svoj ozadje. V strahu so velike oči, zato lovci na kliki vedo, da bo vsak državljan BiH odprl novico o novem pacientu v BiH, da bi videl, ali je virus prišel v njegove kraje. In tako znova. 

K temu je treba dodati še razne vrste špekulacij, prevzetih iz nepreverjenih virov s sveta. Lažne novice se širijo kot korona in v BiH, kjer število obolelih ni kritično, zato so novice lahko bolj pogubne kot sam virus. 

Tretji primer je objava zaupnega dokumenta kriznega štaba Federacije BiH, ki še ni postal uraden. Ta informacija, objavljena v nedeljo popoldne, je do konca večera povzročila reli dirke z vozički po trgovskih centrih. Če se bo s takšno prakso nadaljevalo, bomo kmalu imeli tudi ranjene v bojih za izdelke.

Očitno je pohlepnim lastnikom posameznih medijev zdravje njihovih čitalcev nepomembno, zato krizno situacijo izkoriščajo za lasten interes. Zato je nemogoče, da ne bi postavili vprašanja, ali so mediji izgubili zavest o svoji družabni vlogi, posebej v situacijah, kot je ta s COVID-19. 

Veliko je pozivov medijski skupnosti, naj informirajo točno in objektivno, da ne bi povzročili panike. Eden takih danes prihaja iz Sindikata zdravnikov medicine in stomatologije, kjer pravijo: „Pozivamo vse medije, pa tudi posameznike, da prenašajo izključno preverjene informacije, ker v nasprotnem primeru povzročajo neustavljivo širjenje panike med državljani.“

Vendar se zdi, da pozivi vse manj delujejo in medijska skupnost BiH, z nekaj izjemami, pluje proti možni reakciji sistema in uvedbi cenzure medijskih vsebin. 

Ako se bo senzacionalistično porotvanje v boju za branost nadaljevalo, bomo ogrozili čelo malo prostora, ki ga imamo. A za to ne bomo mogli kriviti nikogar drugega kot tiste med nami. Ker, medtem ko zdravniki in druge pristojne instance vlagajo maksimum v ohranjanje javnega zdravja, posamezniki s svojim „informiranjem“ zastrupljajo razum že tako prestrašenega prebivalstva. 

Čas je, da medijski delavci pokažjo odgovornost in z absolutnim profesionalizmom zapremo usta tistim, ki nas vidijo kot škodljivce družabe. 

Zato bi se morali v svojem, medijskem dvoriču, javno opozoriti na tiste, ki so profesionalizem zamenjali s pohlepom. 

V nasprotnem primeru bomo vsi trpeli posledice zaradi ljuljke v naših vrstah.