Mediji pod nadzorom radikalnega HDZ-a vodijo orkestrirano kampanjo proti Združenju žrtev in prič genocida: Resnica jih moti!

Piše: Rasim Belko

Anonimni in malo manj anonimni hercegovski portali pod nadzorom tajkuna Dragana Čovića v zadnjih tednih z artilerijo težkih obtožb, sestavljenih iz spinov in izvitih tez, napadajo Združenje žrtev in prič genocida.

Te obtožbe so se začele na portalu bpz, nadaljevale na hms, danes pa so s portala abc pozvali “pristojne institucije, naj prepovežejo delovanje tega radikalnega Združenja in tako preprečijo morebitne negativne konotacije njihovega kontroverznega delovanja”.

A kontroverzno delovanje po mnenju anonimnih avtorjev na anonimnih portalih so civilizacijske zahteve tistih, ki so preživeli genocid, logore in različne torture, da se ljubiteljem zločinov pokaže, kje jim je mesto. Kajti, za razliko od Čovićevih političnih partnerjev v Trojki in šepave opozicije, sta Združenje žrtev in prič genocida ter Združenje “Gibanje mater enklav Srebrenica in Žepa” edina vztrajala pri zamenjavi Sanje Vlaisavljević, ki je poskušala v javni prostor vnesti tezo o rehabilitaciji vojnih zločincev, vse po tem, ko je njena strankarska kolegica in predsednica FBiH Lidija Bradara prav tako poskušala rehabilitirati vojnega zločinca Darija Kordića, češ da ji je prijatelj.

To, da v HDZ-ju marajo vojne zločince, ni nikakršno čudo, glede na to, da je bil sam predsednik stranke upravitelj logora, za kar pa nikoli ni odgovarjal.

Očitno je rehabilitacija vojnih zločincev še ena od točk strategije, s katero se HDZ pripravlja na prihodnje volilne cikle, zato jim je zmotilo, da se je kdorkoli, kaj šele neka združenja, upal kritizirati Vlaisavljevićevo in Bradarovo, zahtevati zamenjave in podobno.

Naj pojasnimo, nihče iz HDZ-ja, pa niti njihovi novinarji, nima pravice nikomur očitati radikalnosti, glede na dejstvo, da logornikom Heliodroma ne dovolijo niti obeležiti obletnice mučenj, ki so jih preživljali pod ključavnico Dragana Čovića.

A prav tako, nihče HDZ-ju in njihovim novinarjem ni in ne more dati pravice, da boj za civilizacijske vrednote imenujejo radikalizem. Kajti HDZ je izšel iz hrvaškega radikalizma, ki je želel razdeliti Bosno in Hercegovino, pri čemer je storil zločine vsakič, ko so se jim bošnjaški civilisti znašli na odprtem.

Oni nikomur nimajo pravice ničesar očitati, saj je vodstvo HDZ-ja pričakalo obsojene vojne zločince in z njimi slavilo svobodo. Torej, radikalizem že dolgo leži v delih Hercegovine pod nadzorom Dragana Čovića in njegovega spremstva.

Predstavljajte si, da nekdo na Poljskem prepoveže delovanje judovskih združenj ali jih imenuje radikalne, ko jasno pokažejo tiste, ki poveličujejo ali, bog ne daj, poskušajo rehabilitirati fašiste. Tega si ni mogoče predstavljati, kajti le v Bosni in Hercegovini imajo privrženci fašističnih politik in njihovih delov prostor, da se imenujejo voditelji evropske poti. In kot taki si domislijo, da imajo pravico vsem deliti lekcije o civilizaciji in radikalizmu.

E, pa gospodje, ne bo šlo. Mednarodno sodišče za bivšo Jugoslavijo je hrvaško vodstvo obsodilo za združeni zločinski podvig (UZP) in tega ne more sprati nobeno besedilo. HVO je porušil Stari most, zravnal z zemljo Ahmiće…

In vi bi o radikalizmu, pa se s tem še bahate in bi rehabilitirali storilce.

Poslovno zasedeno medsebojno prepirljanje Sarajevo sploh ni opazilo, da HDZ nalepko radikalizma nalepkuje združenjem, ki so bolj kot vsa druga prispevala, da je pravica v Haagu kolikor toliko zadovoljena. In dve našteti združenji zagotovo bolj kot ostala.

Zato je vprašanje, ali Združenje žrtev in prič genocida ter “Gibanje mater enklav Srebrenica in Žepa” motijo samo zato, ker zahtevajo zamenjavo glorifikatork zločincev, ali morda zaradi dejstva, da so se leta nazaj na obeleževanja grobišč po BiH prihajali Santana, Brammertz, drugi haaški tožilci, tuji novinarji, preiskovalci in podobno.

Resnica je grenka tableta za tiste s bremenom zločinov, kakršno nosi tudi HDZ. In to je jasno vsem. Dejstvo, da jim nagajajo združenja, ki zahtevajo resnico, pravico in vrednote normalnega sveta, je pravzaprav najboljši dokaz, da ta združenja opravljajo dobro delo predvsem za žrtve, nato pa še za državo.

In kdor opravlja takšno delo, bo za HDZ in njihov medijski orkester radikalen.

Verjetno se bo nekoč Sarajevo prebudilo, jih streslo, kot si zaslužijo!”