MC Srebrenica: V letu 2021. posnetih 100 pričevanj preživelih prič genocida

(Patria) - Memorijalni center Srebrenica v zadnjih dveh letih intenzivno snema video pričevanja preživelih prič genocida v Srebrenici. Na tem področju je bilo prvotno sodelovanje z Muzejem vojnega otroštva iz Sarajeva, s katerim je bilo dokumentiranih 100 video pričevanj oseb, ki so bile med vojno otroci in najstniki, ter z BIRN-om (Balkanska raziskovalna mreža), s katerim je bilo posnetih 100 video pričevanj za projekt 'Življenja za polji smrti'.

Zahvaljujoč novi opremi in ekipi Memorijalnega centra, ki je razvila posebno metodologijo dokumentiranja ustne zgodovine, je bilo letos samostojno, v produkciji Memorijalnega centra, posnetih še 100 video pričevanj preživelih prič genocida, kar je le prva faza projekta ustne zgodovine, ki ga podpira Vlada Združenega kraljestva skozi projekt 'Resnica, dialog, prihodnost'. Hasan Hasanović, kustos Memorijalnega centra in koordinator projekta ustne zgodovine, poudarja pomen pričevanj tistih, ki so preživeli obleganje in genocid.

'Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY) je sodno ugotovilo dejstva o genocidu v Srebrenici, to je ogromna količina dokazov. Vendar, ker si vsak muzej prizadeva vzbuditi empatijo pri obiskovalcih, so osebne izpovedi preživelih najmočnejše orožje pri doseganju tega cilja. Po drugi strani pa s snemanjem ustne zgodovine za vedno shranjujemo svoja spomine na tragično preteklost, s tem zagotavljamo, da se bo ta narativ prenesel na prihodnje generacije. Končno, ustna zgodovina je najmočnejše sredstvo v boju proti zanikanju, minimiziranju, odobravanju ali opravičevanju genocida.'

Posneta pričevanja so bila prav tako uporabljena za potrebe video razstave, na kateri je skozi pričevanja preživelih obravnavanih dvajset tematskih sklopov, ki ne govorijo le o vojni, ampak tudi o skupnosti, ki je nekoč obstajala, in ki je imela tradicijo, družbo in normalen potek življenja pred vojnimi dogodki. Video razstava 'Srebrenica: Naša zgodba' je odprta zahvaljujoč že prej posnetim pričevanjem in je stalna postavitev v Memorijalnem centru v Potočarih.

'Memorijalni center Srebrenica je z zaključkom prve faze tega projekta pokazal, da je razvil kapacitete za samostojno delo, torej kompletna produkcija, intervjuvanci in tehnična ekipa so viri in osebje Memorijalnega centra Srebrenica. Z dosedanjih okoli 200 osebnih zgodb, ki jih je MCS naredil v sodelovanju z MRD in BIRN BiH, smo dodali novih 100 osebnih zgodb, ki so trajno shranjene v arhivu MCS in bodo na voljo raziskovalcem z vsega sveta. Izkoristim to priložnost, da se še enkrat zahvalim preživelim za pripravljenost, da z nami delijo svoje izkušnje in s tem prispevajo k kulturi spomina na genocid in razvoju Memorijalnega centra Srebrenica', je poudaril Mahir Omerović, ki je s Hasanom Hasanovićem in snemalci Redžepom Ustićem ter Ahmedinom Đozićem skupaj delal na tem projektu.

V teku tega leta je bilo posnetih več kot 150 ur video materiala, snemalo pa se je na lokacijah v Tuzli, Sarajevu in Srebrenici, kjer je od 100 preživelih prič genocida, sodelovalo 56 moških in 44 žensk. Zahvaljujoč podpori Vlade Združenega kraljestva, je za naslednje leto načrtovan nadaljevanje projekta ustne zgodovine kot enega od prednostnih projektov Memorijalnega centra, predvsem zaradi dejstva, da mnogi preživeli pričevalci umirajo, njihova pričevanja pa niso shranjena v edini instituciji v naši državi, ki se ukvarja z ohranjanjem spomina na žrtve in genocid v Srebrenici.