MC Srebrenica objavio seznam negatorjev genocida: Dodik še vedno vodilni, na seznamu tudi Milanović

(Patria) - Tretje leto zapored je Memorijalni center Srebrenica objavil raziskovalni dokument „Poročilo o negiranju genocida v Srebrenici 2023“, ki je zabeležil 90 primerov zanikanja genocida v Srebrenici v obdobju od maja 2022. do maja 2023. Poročilo zajema objave medijev na spletu in izjave javnih osebnosti v Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem, v Srbiji in Črni Gori, ki zanikajo, minimizirajo, relativizirajo ali drugače izkrivljajo dejstva o genocidu v Srebrenici.

V poročevalskem obdobju je bila s kvantitativno analizo identificiranih 90 primerov zanikanja v javnem oziroma medijskem prostoru Bosne in Hercegovine ter sosednjih držav. V primerjavi s poročilom iz preteklega leta, v katerem je bilo zabeleženih 693 primerov zanikanja genocida, je opazno zmanjšanje števila primerov. Pomembno je omeniti, da kvantiteta zabeleženih objav ni edini ključni pokazatelj družbene zavesti o genocidu v Srebrenici, poroča N1.

Zanikanje genocida je bilo v največji meri zabeleženo skozi aktivno zanikanje v 53 primerih, relativizacijo v 26 primerih, podporo storilcem v 9 primerih in priznanje zločina, vendar ne genocida, v 2 primerih. Med spremljanjem je vidno, da se največ primerov zanikanja genocida zgodi v mesecu juliju, ko se obeležuje obletnica in komemoracija žrtvam genocida.

Raziskave, ki so bile izvedene za leto 2023, kažejo, da so Milorad Dodik, predsednik entitete Republika Srpska, Branimir Kojić, predsednik Organizacije družin ujetih in pogrešanih borcev ter pogrešanih civilistov iz Srebrenice, in Miodrag Linta, narodni poslanik v Narodni skupščini Republike Srbije, še vedno glavni negatorji genocida.

Poleg Dodika, Kojića in Linte so se med negatorji znašli tudi srbski tabloidi „Informer” in „Alo”, Zoran Milanović, predsednik Republike Hrvaške, Radovan Kovačević, delegat v Domu narodov Parlamentarne skupščine BiH in tiskovni predstavnik SNSD-ja ter Nenad Kecmanović, upokojeni profesor in nekdanji svetovalec Milorada Dodika.

Zanikanje genocida je bilo v največji meri zabeleženo skozi aktivno zanikanje v 53 primerih, relativizacijo v 26 primerih, podporo storilcem v 9 primerih in priznanje zločina, vendar ne genocida, v 2 primerih, je objavil Memorijalni center Srebrenica.

Celotno poročilo si lahko ogledate tukaj.