Matt Field: Niste sami!

Piše: Matt Field, ambasador Velike Britanije v BiH

---

Prejšnji teden sem obiskal Unsko-sanski kanton, da bi videl, kaj je Združeno kraljestvo naredilo v tem kantonu pri zagotavljanju podpore lokalnim skupnostim. Povsem po naključju je bil tisti dan praznik Novruz, zato sem se med obiskom ene od lokacij začasne namestitve za migrantske družine lahko pridružil praznovanju perzijskega novega leta, ki je potekalo ob veliko barv in čudovite glasbe.

Iz sestankov z lokalnimi predstavniki oblasti, vključno s premierjem kantona in več župani, sem spoznal obseg izzivov, s katerimi se sooča Unsko-sanski kanton. Zaradi geografskega položaja in odločitev, ki se sprejemajo drugje, so se znašli pred velikim številom migrantov v tranzitu, vključno z mladoletniki brez spremstva in starši z otroki, ki poskušajo priti do držav Evropske unije.

V situaciji, ko je prišlo na stotine ljudi, mnogi med njimi pa so spali na prostem v parkih ali na nogometnem stadionu, so prebivalci tega območja odgovorili z radodarnostjo in sočutjem – morda zato, ker so mnogi med njimi tudi sami izkusili zapuščanje svojih domov v težkih okoliščinah. Hrana, odeje in druga vrsta praktične podpore so bili takoj na voljo. Lokalne službe so se trudile po najboljših močeh, vendar je v večini primerov situacija presegala njihove zmožnosti. In stalno padanje temperature je zahtevalo nujno ukrepanje.

Premier Unsko-sanskega kantona, ki je nastopil funkcijo šele oktobra, mi je povedal, da je čez noč, torej v kratkem času šestih mesecev, moral postati strokovnjak za vprašanja migracij. Tako kot drugod je bila Mednarodna organizacija za migracije (IOM) med prvimi, ki so pomagali, s koordinacijo obstoječih in novih možnosti podpore. Skupaj z lokalnimi oblastmi so se osredotočili na zagotavljanje namestitve za migrante, da ne bi bivali v parkih in šotorih, temveč v javnih stavbah, prilagojenih za njihovo namestitev. Osebno sem se prepričal, da so zahvaljujoč trdemu delu velikega števila ljudi vsi migranti nameščeni v varne in čiste stavbe ter imajo dostop do socialnih služb in izobraževanja.

Medtem ko pomembnejši akterji načrtujejo dolgoročno podporo, zlasti EU, ki je lani namenila 9,2 milijona evrov za BiH in 13 milijonov evrov za to leto za zagotavljanje hrane, oblačil, odej, higienskih potrebščin, zaščite in nujne namestitve, je Združeno kraljestvo vložilo 565.000 funtov (1,2 milijona KM) v projekte, ki so jih podprli prebivalci tega območja, saj so prav oni občutili največje breme migracij. S tem denarjem smo uspeli očistiti park in popraviti spominske plošče, popraviti javno razsvetljavo, zagotoviti novo sanitarno opremo, obnoviti stadion in podpreti manjše projekte, s katerimi se prek glasbe in kulture krepijo vezi znotraj skupnosti.

Eden najlepših trenutkov obiska je bil, ko sem videl, da so se migrantske družine pridružile nogometnemu treningu na igrišču NK Jedinstvo in da uporabljajo globalni jezik športa za komunikacijo z lokalnim prebivalstvom. Poleg tega je bilo odlično videti, kako mladi iz Cazina, vključeni v drug projekt, ki ga financira Združeno kraljestvo, predstavljajo svoje družbeno koristne projekte prek filmskega kviza – v moji biografiji so prebrali, da imam rad filme, zato so želeli preizkusiti moje znanje.

A spoznal sem tudi, da so intervencije in projekti, kot so naši, v najboljšem primeru le delna rešitev. Prebivalci Unsko-sanskega kantona menijo, da so prepuščeni sami sebi, da se sami borijo s problemom, ki le prehaja skozi njihov kanton, in pozdravili so naše projekte, ker smo jim na ta način sporočili »niste sami«. Kar pa resnično potrebujejo, je veliko večja podpora preostalega dela države, državne in entitetnih vlad, da bi se odzvali na izzive, ki so pred njimi, od finančnih do tistih, povezanih s človeškimi viri.

Odšel sem pod močnim vtisom tega sporočila prebivalcev – tega problema ne moremo reševati sami, še posebej zato, ker se bo z lepim vremenom povečalo število migrantov. Dobri ljudje Unsko-sanskega kantona že dajejo vse od sebe. Vsi mi, še posebej pa ostale ravni oblasti v BiH, moramo storiti vse, kar je v naši moči, da jim pomagamo.