Mašajo z milijardami iz Bruslja, BiH pa nima proračuna: Šamar iz EU, omejitve ostajajo, ZDA ostro proti HDZ, kaj pa država?

Piše: Amina Čorbo-Zećo

Člani Evropskega sveta so 15. decembra 2022. dali prvo zeleno luč in takrat je Bosna in Hercegovina uradno dobila status kandidatke za članico Evropske unije. To je bil po besedah mnogih zgodovinski dan za našo državo.

In nato v naslednjih dveh letih trpljenje in mrcvarjenje, tako na političnem kot na ekonomskem področju. V tem času je mednarodna skupnost predajala poročila o napredku BiH, ki so bila bolj ali manj diplomatska in politična. Vsako je bilo predstavljeno kot 'nikoli boljše', državljanom pa je bilo vse težje. Kar je najbolj pogubno, bolj ko so bila poročila boljša, manj je bilo države Bosne in Hercegovine.

In tako smo životarili in čakali drugo zeleno luč, ta novi zgodovinski dan odpiranja pogajanj. In dobili smo ga.

In medtem ko voditelji 'Trojke' Elmedin Konaković, Nermin Nikšić in Edin Forto še danes slavijo (naj slavijo, imajo pravico) in se hvalijo z besedami Ursule von der Leyen, da je bilo v zadnjem letu narejenega več kot v vseh prejšnjih desetletjih, Nikšića opozarjamo, da je tudi Federica Mogherini pred nekaj leti govorila podobno, naj vpraša Denisa Zvizdića, on najbolje ve, če ne verjame medijem ali svojim ušesom.

Minilo je skoraj 30 let od konca agresije v BiH, danes pa se članstvo BiH v EU, kot večino časa, zdi kot daljna prihodnost.

In nikakršen napredek ni bil več narejen, razen nujnega, a vojna v Ukrajini je spremenila marsikaj. To je geopolitična situacija, ki nas je 'potisnila' proti Evropski uniji.

Da je tako, priča današnja, ne tiskovna konferenca 'Trojke', ampak nova novica iz Bruslja. Novica se glasi - Svet Evropske unije je odločil podaljšati okvir za omejevalne ukrepe glede na situacijo v Bosni in Hercegovini še za dve leti, do 31. marca 2026.

Evropska unija bo tako ohranila svojo sposobnost, da uvede ciljane omejevalne ukrepe posameznikom ali entitetam, ki kršijo suverenost, ozemeljsko celovitost, ustavni red in mednarodno identiteto Bosne in Hercegovine, navaja spletna stran Evropskega sveta.

To pomeni, da zelena luč za pogajanja ni prinesla notranje stabilnosti ali blaginje, saj se lahko omejevalni ukrepi uvedejo tudi proti tistim, ki resno ogrožajo varnostno situacijo v državi ali spodkopavajo Daytonski/Parški splošni okvirni sporazum za mir.

Nova faza evropskih integracij še vedno vključuje SNSD in HDZ BiH, dve stranki, ki najbolj delita Bosno in Hercegovino. Ena zelo odkrito, druga bolj modro skozi zakonske pasti.

Danes, na zgodovinsko slavje Trojke v Parlamentu BiH, Veleposlaništvo ZDA v Sarajevu pošilja alarmantno opozorilo. Poudarjajo, da bi predlog volilnega zakona BiH, ki ga predlaga HDZ BiH, dejansko uvedel hrvaško volilno enoto v Federaciji BiH! To je tisti majhen trenutek, ki ga vsi prepogosto spregledajo, iz 'trojke' pravijo, da ni pošteno, da drugi Hrvatom izbirajo predstavnike, oziroma tisto famozno 'legitimno predstavljanje', Dragan Čović pa z vsem pogojuje, tudi pot v EU.

Hkrati je neverjetno poslušati voditelje Trojke, ki še vedno za izhodišče jemljejo 'kompromis', ki je sicer zaželen, a nenehno kaže na to, da SDA ni bila pripravljena na to, in nikakor ne poimenujejo stvari s pravim imenom. HDZ in SNSD ne odstopata od svojih stališč. To so danes povedali tako Bruselj kot Amerika, 'trojka' pa vse druge, ki na to opozarjajo, imenuje populiste in nesposobne politike.

In zato mora na valu optimizma, ki ga zagovarja 'Trojka', upoštevati tudi Poročilo Urada direktorja nacionalne obveščevalne službe (ODNI) Združenih držav Amerike, kjer piše, da se bo Zahodni Balkan verjetno soočil s povečanim tveganjem lokaliziranega medetničnega nasilja med letom 2024.

„Zahodni Balkan, konkretno Bosna in Hercegovina in Kosovo, se omenjata v poglavju "Konflikti in nestabilnost", opozarja pa se, da bi lahko nacionalistični voditelji poslabšali napetosti in izkoristili etnične razlike, da bi „povečali ali zaščitili svoj regionalni vpliv ali preprečili širšo integracijo Balkana v EU ali evroatlantske institucije".

To se ne tiče Konakovića, Nikšića in Forte, medtem ko naštevajo osem sklepov iz Bruslja in omenjajo svojega četrtega partnerja EU.

Gre za zakonske rešitve (VSTV, Zakon o sodišču...) in pravijo, da bodo na njih delali. Kaj pa bo z Bosno in Hercegovino, jih prav veliko ne skrbi. Ker ni sporno, da smo na tej poti, le vprašanje je, kakšni bomo tja prispeli! Za zdaj je gotovo, da nimamo niti proračuna, medtem ko nam omenjajo milijarde iz Bruslja in nobenega pripravljenega projekta za ta denar!

Eno resnico pa je treba poudariti, ki jo je izrekel Nikšić - 'uspeli smo prodati BiH Evropski uniji brez izstreljenega naboja'. In res, naj vam bo odpuščeno.