S pohodom miru obeležena obletnica pregona več kot 20.000 Bošnjakov in Hrvatov iz Doboja

(Patria) - Neformalna skupina državljanov »Poti rešitve in svobode Doboj«, s ciljem negovanja spomina na dneve pregona in trpljenja nesrbskega prebivalstva v pretekli vojni, v sodelovanju z Medžlisom Islamske skupnosti Doboj, je tudi letos organizirala Pohod miru »Doboj 2024«. Udeleženci so se gibali po poti od Tešanjke do Doboja, po kateri je bilo 3. maja 1992 iz tega mesta in okolice v enem dnevu pregnanih več kot 20.000 Bošnjakov in Hrvatov.

V dobojskem kraju je med agresijo na Bosno in Hercegovino umrlo ali izginilo 2.314 oseb bošnjaške in hrvaške narodnosti. V enem dnevu, 3. maja pred 32 leti, je bilo pregnanih več kot 20.000 ljudi, stotine pa jih je končalo v taboriščih »Bare«, »Kasarna« in »Bosanka«. O razsežnostih načrtnega pregona priča tudi podatek, da je bil Nikola Jorgić za vojne zločine v dobojskem kraju na sodišču v Nemčiji štirikrat obsojen na dosmrtno zaporno kazen, kar je prva sodba za genocid, izrečena na evropskih tleh po drugi svetovni vojni.

Biljana Plavšić, nekdanja predsednica Republike Srbske, je bila obsojena za vojne zločine, med drugim tudi v Grapski pri Doboju, Predrag Kujundžić, vodja zloglasne enote »Predinovi volkovi«, pa je bil obsojen na 22 let zapora. Nekateri procesi za vojne zločine v Doboju še potekajo.

»Registriranih je več kot 30 taborišč. Prva sodba za genocid je tista v Grapski leta 1997 Nikoli Jorgiću. Porušenih je bilo 40 objektov Medžlisa Islamske skupnosti Doboj – 19 mošej, dva mesdžida, osem mektebov, osem vakufskih hiš in osem spremljajočih objektov,« navaja glavni imam Medžlisa IZ Doboj Ibrahim ef. Halilović.

»Zelo pomembno je, da se ve, kaj so vse Bošnjaki, Hrvati in Romi doživeli v mestu Doboj. Zato smo se leta 2019 odločili, da začnemo ta Pohod miru, da ne dovolimo več, da se zlo, ki nam je bilo storjeno, pozabi in da se nikoli več in nikomur ne ponovi,« sporoča Admir Fetić, koordinator neformalne skupine »Poti rešitve in svobode Doboj«.

Med številnimi gosti, ki so se pridružili Pohodu, so tudi tisti iz naselja Čobe pri Maglaju, katerih prebivalci so prav tako leta 1993 doživeli pogrom.

»To je prenos informacij na mlajše kategorije, da ne bi doživele podobnega scenarija, kot smo ga doživeli mi. Pohod miru lahko samo simbolizira sožitje, nikakor pa ne provokacije,« poudarja Almir Smajlović, udeleženec Pohoda miru iz Krajevne skupnosti Čobe pri Maglaju.

Večina pregnanih je začasno zatočišče našla v Gračanici, Tešnju, pa tudi v državah Evrope in sveta. Mnogi se nikoli niso vrnili v Doboj.