MARINAC V KAMPU BUTMIR Paz: Misija Nata je štititi varnost in svobodo

SARAJEVO, (Patria) - Poddesetnik ameriškega marinskega korpusa Angel Paz se je pridružil vojski 6. julija 2015, motivirala pa ga je slovesnost ob zaključku osnovnega usposabljanja njegovega strica, ki se je je udeležil.

„Od tistega trenutka sem bil trdno odločen, da se pridružim. Že na prvi pogled je bilo videti, da je bil na tej slovesnosti, tistega dne, povsem drugačen človek. Vedno je bil dober človek, zdaj pa je bil še boljši, bil je moj vzornik,“ je povedal Paz.

Pazova vojaška kariera se je začela s 59-dnevnim tečajem v bataljonu za usposabljanje pehote, preden je bil nameščen v Camp Pendleton v Kaliforniji z 2. bataljonom 5. marinske polkovne enote; dvakrat je bil nameščen na Japonskem kot del 31. ekspedicijske enote marincev, obe rotaciji sta trajali po šest mesecev. Kmalu po vrnitvi domov s svojega drugega angažmaja se je ponudila priložnost za napotitev v okviru Severnoatlantskega pakta (Nato) v Bosno in Hercegovino. Paz ni veliko vedel o Natu, vendar se je spomnil nasveta enega od svojih podčastnikov.

„Nekdo je rekel, če ti kdaj ponudijo misijo z Natom, jo sprejmi. Ni rekel veliko več od tega; samo želel je, da vem, da bi mi bilo všeč,“ Paz nadaljuje svojo zgodbo.

Misija Nata je ščititi svobodo in varnost vseh svojih članic. Bosna in Hercegovina (BiH) je članica Natovega Partnerstva za mir in ima vojaško poveljstvo Nata v Sarajevu (NŠSa) v Bosni in Hercegovini, nameščeno v kampu Butmir. Primarna misija NŠSa je podpirati reforme v obrambnih in varnostnih strukturah BiH, kar vključuje tudi koordinacijo Natovih programov in dejavnosti.

Zahteva za napotitev, za katero je bil Paz izbran, se je nanašala na posamezno pridruženo mesto. Paz je kmalu spoznal, da bo v misijo napoten sam. To je bila drugačna situacija od Pazovih predhodnih dveh napotitev. Prej je bil nameščen kot strelec in poveljnik voda, vendar je bil vedno napoten skupaj z drugimi marinci. Paz se je odločil, da se prostovoljno prijavi za misijo in bil je izbran. Njegova naloga je bila služiti kot uradnik in voznik brigadnega generala ameriške vojske Erica Folkestada, poveljnika NŠSa. Paz je zagotavljal poveljniku v bazi in zunaj nje. Da bi to nalogo opravil čim bolj učinkovito, je obiskoval tečaj protiteroristične slalom vožnje v Fort Leonard Woodu v ameriški zvezni državi Missouri.

„To je tečaj, ki traja teden in pol. Tam vas učijo manevrov izogibanja v primeru, da se med misijo srečate s kakšno grožnjo, in vam dajo kratko razlago, kako bi to delovalo v večjem obsegu in z večjo ekipo,“ dodaja Paz. Poddesetnik Paz je imel primarno partnerko, Vego, ki se ukvarja s načrtovanjem poveljnikovega gibanja v vlogi njegove osebne varnosti (OV). Odnos med voznikom in OV je pomemben in po enem letu skupnega dela med njima obstaja vez, ki jo mnogi opazijo.

„Midva sva kot brata. Od prvega dne sem dajal predloge, kaj bi lahko naredili bolje, in on me je poslušal. Imava veliko skupnega in veliko ljudi misli, da sva si podobna, še posebej, ko nosiva maske,“ dodaja Paz.

Paz je prispel v kamp Butmir 6. februarja 2021, med pandemijo koronavirusa, ki ni ustavila misije. Vozil je poveljnika v različna mesta po BiH: Breza, Prnjavor, Banja Luka, Mostar, Tuzla, Zenica. Vsako potovanje je bilo namenjeno podpori poveljnikovemu sodelovanju z veleposlaniki, vojaki oboroženih sil Bosne in Hercegovine ter vodstvom; takšno sodelovanje je privedlo do izboljšanja usposabljanja, strukturnih reform in vojaških izboljšav, kot je donacija štirih helikopterjev Bell UH-1 „Huey“ Brigadi zračnih sil in protizračne obrambe v Rajlovcu.

Na vseh svojih potovanjih v vlogi poveljnikovega voznika je Paz videl verske ustanove, zgodovinske spomenike in užival v razgledu na mesta, kot je Sarajevo, medtem ko je stal na pobočjih Trebevića. Imel je tudi priložnost poskusiti domačo hrano, kot so čevapčiči v Doboju. Paz je zagotavljal vsako potovanje, včasih pa se je udeležil sestankov in večerij, organiziranih po vsej državi. Nekoč je Josip Brkić, namestnik zunanjega ministra BiH, povabil poveljnika NŠSa in njegovo osebje v Međugorje, BiH. Medtem ko so bili v okolici, so se ustavili v lokalnem oljčnem nasadu, kjer je Paz spoznal lastnika in poskusil sveže olivno olje.

„Rekel je, da [olivno olje] mora imeti lepo kislost in peči v zadnjem delu grla, potem je to dobro olivno olje. Imel je skledo olivnega olja na mizi s kruhom in sirom in to smo jedli. Bilo je dobro, bilo je res dobro olivno olje. Zdaj vem, kakšno bi moralo biti olivno olje,“ pripoveduje Paz.

Že na začetku je Paz zahteval podaljšanje angažmaja; šest mesecev v BiH se je spremenilo v leto, in še naprej je delal kot poveljnikov voznik. Spoznal je, da uživa v državi, kulturi in svojem delu. Paz je začel graditi odnose z drugimi lokalnimi vozniki v državi. Ti vozniki so delali za različne vojaške in politične uradnike in z njim delili svoje zgodbe. Paz je spoznal, da bi lahko stalna služba voznika v Združenih državah Amerike predstavljala karierno priložnost, pridobil pa je tudi veliko izkušenj v Bosni in Hercegovini.

Vsaka rotacija ima svoj konec. Paz je začel sestavljati sezname možnosti in pakirati svoje stvari, saj se je njegov obisk v BiH bližal koncu. Med njegovimi zadnjimi nalogami pred odhodom je bilo zagotavljanje in podpora primopredaji dolžnosti med brigadnim generalom ameriške vojske Ericom Folkestada in brigadno generalico ameriške vojske Pamele McGaha, novo poveljnico NŠSa. Drugi marinec ga bo zamenjal, ko bo zapustil kamp Butmir, vendar bo njegova služba in podpora mednarodni organizaciji vedno del njegove kariere. Takšne izkušnje potrjujejo nasvete, ki jih je prejel o Natu.

„Če pogledate statistiko tukaj, je samo en marinec v tem kampu, v primerjavi z večjim številom pripadnikov letalstva in kopenskih sil,“ pojasnjuje Paz. „Torej, če nameravate ostati v službi in reči nekomu, 'o, ja, bil sem v misiji Nata', to ima poseben pomen. Majhno število ljudi dobi misijo v Natu,“ zaključuje Paz.