Marić za NAP: Zakaj se bosanski politiki po volilnem porazu stranke ne odpovedo

Predsednik SDP Hrvaške Zoran Milanović je odstopil, potem ko stranka na predčasnih volitvah 11. septembra ni osvojila večine v hrvaškem saboru.

Nekaj mesecev pred tem je odstopil tudi tedanji predsednik HDZ, Tomislav Karamarko, potem ko ni mogel sestaviti vlade. Hkrati sta se njegova žena in on znašla v središču finančnega škandala, saj so hrvaški mediji posumili, da je lobist madžarskega MOL-a Josip Petrović plačeval Karamarkovo podjetje Saboli.

Analitičarka Ivana Marić pojasnjuje za Patrijo, da vsake volitve na Hrvaškem proizvedejo eno „žrtev“, odstop, kar je pravilno ravnanje, in da bi takšno prakso morali začeti uporabljati tudi politiki v Bosni in Hercegovini. Ko vam volivci pošljejo sporočilo, da niste več prva izbira, je odstop predsednika pričakovan.

- Pri nas predsedniki strank lahko ponudijo odstop le pod velikim pritiskom javnosti in ko je stranka uničena – pravi Marić.

- SDP na Hrvaškem je osvojil veliko število mandatov. Ne morejo jih imenovati velikimi poraženci. Vendar pa je Milanović vseeno odstopil.

Marić ostajanje na položaju predsednika stranke pri bosanskih politikih tudi po volilnem porazu stranke povezuje z njihovim velikim egom.

Marićeva pravi, da ni daleč od tega, da bi imeli pripombe tudi na hrvaško politiko. Predsednica Hrvaške Kolinda Grabar-Kitarović je fotografirala volilni listič, čeprav je fotografiranje volilnih lističev v nasprotju s pravili volilnega procesa. S tem je, pravi Marićeva, predsednica države dala slab zgled državljanom in pokazala, da je nad zakonom.

- Komu mora predsednica dokazati, za koga je glasovala? – se sprašuje Marićeva, piše Patria.