Nehajte se prepirati

V gluhi lastni nacionalni samoizolaciji v RS se je zadnjih dvajset let skrbno negovala in gradila kolektivna samopercepcija Daytonskega mirovnega sporazuma. Treba se je bilo spoprijeti z neuspehi nedavnih velikodržavnih vojn.

Daytonski ustavni značaj RS je bil izkrivljen in manipulativno spremenjen. Sploh ni bilo lahko trditi in potrditi, da je jajce kokošja mati.

Z odločbo Ustavnega sodišča BiH je bil entitet RS končno zreduciran na svojo Daytonsko mero in ustavni značaj udobne lokalne samouprave – „administrativnega aranžmaja“ v državi BiH. Potrjeno je bilo, da edini priznani kontinuitet mednarodne subjektivnosti pripada izključno sami BiH.

Tako Bećkovićevsko, sebi in svojim, so si že zdavnaj obljubili „še se bomo prepirali“. In so se prepirali. Najprej so 9. januar 1992. leta z zakonom razglasili za praznik državnosti RS. Prebrisano so ustvarili institucionalno povezavo med paljansko paradržavo in Daytonskim administrativnim aranžmajem. Postavljen je bil temelj ponarejenega državnega kontinuiteta.

Preudarno in potrpežljivo se je šlo naprej. Državne institucije BiH so po analogiji paljanske devetojanuarske deklaracije „skupno“ poimenovale. In jim je uspelo. V javni prostor je paljanska nominacija najprej vstopila kot občasna napaka srbskih prvakov, nato pa kot nesporna in edina pravilna.

Spodbujeni s to „prehodnostjo“ je na podoben način zaživelo tudi prikazovanje entitete kot države. Ni več tako bodlo v uho, še posebej ne tiste iz „lastnega nacionalnega čopora“. Začeli so mentalno živeti v virtualni nastajajoči državi Republiki Srpski.

Zgodba je šla proti cilju. Z dobro (kot se je izkazalo, zelo slabo) oceno spremenjenih mednarodnih okoliščin in ugodnega zgodovinskega trenutka so se lotili dokazovanja mednarodno pravne subjektivnosti RS.

Test prehodnosti lažne državnosti in suverenosti RS naj bi bil referendum o sodišču in tožilstvu BiH. Morebitni uspeh te namere bi potrdil tudi možnost uresničitve že ustvarjenega projekta.

To bi takrat povzročilo vrsto ustavno-pravno dovoljenih dejanj v postopku dokončne vzpostavitve, tako želene, državnosti RS, pa tudi posledičnega odpravljanja državnosti BiH.

BiH bi se takrat soočila, brez možnosti ustavnega odgovora, s predvidljivimi rezultati referendumskega vprašanja: „ali ste za izstop RS iz sestava BiH in vzpostavitev države RS“ (za začetek...?).

Sorazmerno z velikostjo zamišljenega, pričakovanega cilja, je enako veliko tudi nezadovoljstvo z odločitvijo o jalovosti in neuspehu. Nekaj časa bo še trajal vik in krik tragičarjev.

Streznitev bi morala biti blagodejna in ozdravljiva za celotno bosanskohercegovsko družbo.

Prav tisti, ki so pri poskusu sodelovali z lastnim znanjem ali neznanjem, premišljeno ali po malomarnosti, bodo dolžni ponastaviti celotno eno napačno zraslo mitomansko zgodbo.

Upati in želeti je, da se ne bomo več tako balkansko prepirali.