Manolić trdi: Tuđman je "posloval" z Arkanom

Nekdanji visoki obveščevalec SFRJ ter Tuđmanov minister in sodelavec Josip Manolić trdi, da je Željko Ražnatović Arkan nabavljal orožje za Hrvaško in da je hrvaškemu vodstvu prodal video posnetek umorov na Ovčari, poroča novinarska agencija Patria. 

V nedavno objavljenih spominih "Politika i domovina", ki so vzbudili veliko pozornost javnosti, Manolić trdi, da obstajajo dokazi, da je Arkan s tovornjaki orožja plačal svobodo in izpustitev iz zapora na Hrvaškem. 

Arkan je med preiskavo in bivanjem v Remetincu postal dobavitelj orožja za potrebe Republike Hrvaške. V začetku leta 1991, natančneje aprila, je Hrvaška od njegove firme iz vojaškega skladišča v Batajnici kupila veliko orožja. 

To so bili pretežno kalašnikovke "AK 47" in protitankovsko orožje - šlo je za dvanajst tovornjakov, navaja Manolić. 

Manolić, ki izpostavlja trditve, ki spreminjajo podobo dogajanja na Hrvaškem med spopadi devetdesetih let, navaja, da so v teh operacijah z Arkanom sodelovali nekateri osiješki "gospodarji življenja in smrti". 

Podrobnosti o vsem tem poznajo tudi nekateri živi Vukovarci, ki so se zatekli na otok Krk, ter tisti, ki so spremljali tovornjake do razklada - navaja nekdanji jugoslovanski in Tuđmanov visoki funkcionar. 

"Orožje je bilo plačano, nekateri posamezniki v stavbi Županijskega sodišča v Osijeku pa so pripravili dve aktovki, polni zlata in srebra... O celotnem primeru obstaja zabeležka pri Državnem tožilstvu" - navaja Manolić. 

Trdi, da je februarja 1992 Franjo Tuđman izplačal dva milijona nemških mark za nakup video posnetka, ki ga je imel v lasti Željko Ražnatović Arkan - tako piše v dokumentih, ki jih hrvaška država še danes ima. 

"Gotovino so odnesli Arkanu, video kaseta, zavit v aluminijasto folijo, pa je bila izročena Tuđmanu v njegovi družinski hiši v Nazorjevi ulici," piše Manolić in pojasnjuje, da je šlo za umore na Ovčari. Trdi, da obstajajo dokumenti, ki govorijo o tem video posnetku, in da upa, da medtem niso bili uničeni. 

Manolićeva knjiga, kot navajajo hrvaški mediji, meče drugačno luč na mnoga dogajanja na Hrvaškem devetdesetih let na političnem, ekonomskem in vojaškem področju. Tako Manolić navaja, da se je Tuđman bal skupine političnih močnikov, ki so želeli ustvariti novo ustaško državo. 

Manolić citira Tuđmanov govor na seji Predsedstva HDZ s začetka devetdesetih let, v katerem kot ustaške ekstremiste obtožuje Vladimirja Šeksa (označuje ga kot inspiratorja), Anta Kutleja, Vere Stanić, Ivana Bobetka, Žarka Domljana, Milana Kovač, Vico Vukojevića.. 

V "ustaško skupino" je Tuđman uvrstil tudi Đura Perico in Zvonimira Markovića. Ta skupina, po Manolićevih besedah, je bila povezana s posamezniki na terenu in je intenzivno delovala na terenu pri oblikovanju posebnih odredov, mimo policije in garde. 

Te skupine in odredi so javno propagirali ustaško Pavelićevo politiko in ustvarjanje nove NDH. Posebno pomoč pri tem jim je nudila skupščina mesta Zagreb s takratnim županom, nekdanjim igralcem Borisom Buzančićem.