Pustite Krnjića, kdo je odgovoren za zrušenje mostu?

Primer novega mejnega prehoda v Gradiški je postal ogledalo načina delovanja države Bosne in Hercegovine – počasnega, neusklajenega, brez odgovornosti in s stalnim prelaganjem krivde na posameznike, medtem ko sistemskih problemov nihče ne rešuje.

Konzorcij Logistika BiH v skoraj vsakem sporočilu opozarja, da gre za večletni problem, ki traja vsaj pet let!

Toda po zrušenju dela konstrukcije starega mostu v Gradiški in popolnem prometnem kolapsu proti Evropski uniji se v javnosti poskuša ustvariti vtis, da je za večmesečno neodprtost novega prehoda izključno odgovoren član upravnega odbora Uprave za indirektno obdavčenje BiH, Zijad Krnjić.

Takšna interpretacija ni le površna, ampak tudi nevarna, saj prikriva bistvo problema, popoln institucionalni kaos in odsotnost strateškega upravljanja države. Kajti če bi se upravljalo pravilno, se most ne bi zrušil.

Novi prehod Gradiška Novi Most je bil dokončan že lani. Infrastruktura je zgrajena, objekti opremljeni, sredstva porabljena, državljanom in gospodarstvu pa je bilo obljubljeno hitro razbremenitev prometa in učinkovitejši pretok blaga proti Evropski uniji. Vendar država ni uspela zaključiti niti osnovnega administrativnega dela, prerazporeditve uslužbencev in sprememb pravilnikov, potrebnih za delovanje prehoda.

Namesto da bi javnosti pojasnili, zakaj institucije mesece niso našle kompromisa, se odgovornost poskuša personalizirati in prevaliti na enega človeka. Krnjić vztraja, da se pred spremembami pravilnikov razpravlja o prerazporeditvi prihodkov od posrednih davkov in večletnem dolgu do Federacije BiH, vendar to vprašanje ni nastalo včeraj. Gre za problem, ki traja leta in katerega nobena oblast ni imela politične volje rešiti.

Zato je napačno trditi, da je prav Krnjić »kriv« za današnji kolaps. Še pogubneje je dejstvo, da se most ruši zaradi zanemarjene infrastrukture in večletnega nemara, poskušati povezati z glasovanjem v upravnem odboru UIO. Mostovi ne propadajo zaradi ene seje ali enega glasu. Propadejo zaradi desetletij nevzdrževanja, neulaganja in neobstoja odgovorne državne politike.

Hkrati primer Gradiške odpira veliko resnejše vprašanje, kako je mogoče, da država zaključi večmilijonski projekt, ne da bi zagotovila pogoje za njegovo uporabo? Kako je mogoče, da gospodarstveniki mesece opozarjajo na ogromne škode, da Trgovinsko-industrijska zbornica BiH pošilja poziv za nujno odprtje prehoda, institucije pa še naprej vodijo politične in administrativne vojne?

Tu ne gre le za en pravilnik, niti za enega člana upravnega odbora. Gre za sistem, ki deluje šele, ko nastopi katastrofa. Šele ko se zruši most, nastanejo kilometrske kolone in gospodarstvo začne trpeti večmilijonske izgube, se institucije spomnijo, da problem obstaja.

Bosna in Hercegovina že leta deluje po istem vzorcu, problemi se ne rešujejo preventivno, ampak šele, ko prerastejo v krizo. In takrat se začne iskanje dežurnega krivca, da bi se skrila temeljna odgovornost vseh ravni oblasti. Potem se na najbolj prizeman način izpostavi, da je Krnjić musliman! Kakšno je to pojasnilo, namesto da bi nam oblasti RS povedale, kdo bo aretiran zaradi zrušenja mostu!

Primer Gradiške zato ni zgodba o enem glasovanju. To je zgodba o državi, v kateri so infrastrukturni projekti talci političnih spopadov, v kateri se institucije ne pogovarjajo, dokler sistem ne poči, in v kateri se odgovornost vedno išče pri posamezniku, nikoli v mehanizmih, ki leta proizvajajo enak kaos.