Mangupi na koncu karijere: Zaduževanje pri MMF-u bo komaj pokrilo stare dolgove

Mednarodni monetarni sklad je januarja letos uskladil zahteve do BiH, nato pa je iz Sarajeva prišlo Pismo o nameri o reformah, ki bi morale biti uresničene v naslednjih treh letih.

Prvič bomo dobili razširjen aranžma z MMF-jem, ki bo omogočil štiri in pol leta odloga. Reforme bodo morale biti zaključene od leta 2016 do 2019. Prvi cilj je poslovna reforma za izboljšanje poslovnega okolja in rast zaposlovanja. Drugi cilj je zmanjšanje javnega dolga, tretji pa doseganje finančne stabilnosti ter oživitev kreditnih aktivnosti bank.

Ni dvoma, da je ogromen znesek letne obveznosti dolga bil ključni motiv, da se poklekne pred MMF-jem. In to ne le oblasti iz RS, ampak enako tudi oblasti iz Federacije.  

Ali reforme ali stečaj

V okviru reform je treba spremeniti Zakon o trošarinah, da bi se lahko financirala nadaljnja gradnja Koridorja 5c. Nato bi se moralo izboljšati poslovno okolje z zmanjšanjem prispevkov. S spremembo zakona se bo razširila davčna osnova na topli obrok, regres in stroške prevoza. Gre za finančno stabilnost, predvsem bančnega sektorja, po zlomu bank v RS.

Išče se posebna vrsta sodelovanja med entitetnimi agencijami za bančništvo in Agencijo za zavarovanje vlog. Izboljšati je treba fiskalno disciplino v obeh entitetah ter uskladiti določene davke in prispevke.

Poseben element te finančne konsolidacije se tiče tudi ohranitve valutnega odbora in neodvisnosti Centralne banke BiH. Slednje nikoli ni bilo slabše. Namreč, CBBIH je skoraj postala pomožna služba pri Svetu ministrov. 

Še vedno se malo ali nič ne govori o reformi javne uprave. Zmanjšanje birokratskega aparata se previdno in nežno omenja v izjavah predstavnikov Vlade Federacije, da se ne bi razburili skrbno grajene volilne klientele državljanov. Gre za najbolj občutljivo vprašanje Reformne agende in Pisma o nameri MMF-ju. Oblast torej spet deluje neiskreno in se ponovno prebujajo mangupske sposobnosti za odlaganje usodnega dne.    

V sosednjih državah so se že resno lotili racionalizacije javne uprave. V Srbiji in na Hrvaškem se javno govori o zmanjšanju administrativnega aparata ter navajajo točne številke presežnih zaposlenih. Na žalost se pri nas spet omenja naturalistični „naravni odliv“. Znano je, da je moratorij na zaposlovanje v administraciji, o katerem govorijo tako v kantonih kot v Federaciji, prazna zgodba. Predstavniki Vlade Federacije trdijo, da so v preteklem letu zmanjšali število uslužbencev za 1.750, v štirih mesecih letošnjega leta pa še za 1.100 uslužbencev manj. 

Seveda nihče ne omenja več kot deset tisoč novih upokojencev, ki so ob napovedi novega neugodnega zakona pohiteli v pokoj in obremenili entitetne sklade. Čeprav nov zakon še ni sprejet, smo dobili ogromen priliv novih upokojencev, zato se danes v Vladi Federacije govori o uspešnem zmanjšanju števila zaposlenih v administraciji. Mnogi mamac z novim zakonom o upokojevanju povezujejo prav s potezo Vlade Federacije za zmanjšanje števila zaposlenih v administraciji. Vendar, na mostu smo dobili, na bregu izgubili. Če oblast misli, da lahko vse naloge MMF-ja reši na tak način, se moti.

Obrok preko milijarde KM

Letošnji znesek dolga, ki čaka Federacijo, je šokanten. Sploh ni jasno, ali bo ostalo kaj sredstev za plačilo prispelih kreditnih obveznosti. Vlada Federacije je napovedala, da se bo tudi letos zadolžila za 712 milijonov mark. To je ta tranša MMF-ja v višini 312 milijonov, dodatnih 400 milijonov pa bodo zadolžili s prodajo obveznic in trezorskih zapisov. To zadolževanje v Vladi obravnavajo kot „nevtralno“, kar je absurdno. Kot vsak kredit, tudi tisti od obveznic ali trezorskih zapisov je treba vrniti pravočasno. 

Znesek glavnice, ki jo mora Federacija servisirati letos, je 974,9 milijona mark, plus obresti v višini 123,3 milijona KM. Torej, v letošnjem letu je treba upnikom vrniti milijardo in sto milijonov KM. Enako tragičen je letni anuitet RS v višini 600 milijonov mark. Na koncu procesa iz Pisma o nameri MMF-ja leta 2018, bo letni dolg RS znašal 888 milijonov mark. Kdo ga bo vrnil, ne da bi bankrotiral? Torej, reforme ali stečaj.               

Enako tragična vsota letnega dolga nas čaka tudi v prihodnjem letu. Torej, nemogoče je brez bolečin iziti iz te finančne luknje, v katero sta padli tako Federacija kot RS. Vse poceni zgodbe in poskusi novih mangupovih prevar oblasti ne bodo imeli smisla. Federacija preprosto mora narediti, kar piše v Pismu o nameri in Reformski agendi. Vse delo in vse akrobacije, ki smo jih gledali dve desetletji, nimajo več smisla. Ta država je do zdaj le kopičila probleme in dolgove. Ali je treba opominjati, da na koncu vedno ena kapljica preliva kozarec.