Mandat Meddžide Kreso zaznamovan z aferami: Srbi zase želijo mesto predsednika Sodišča BiH

Začetek leta 2017 se izteče mandat predsednici Sodišča BiH Meddžidi Kreso. A čeprav je do izbora njenega naslednika še nekaj več kot leto, so se znotraj VSTV že začela lobiranja, piše novinska agencija Patria.  

V igri je, javnosti dobro znanih, več imen.

Tako na položaj predsednika Sodišča BiH, s pomočjo političnih lobističnih krogov, pretendirajo Milorad Novković, nekdanji predsednik VSTV, Amir Jaganjac, v. d. predsednika Vrhovnega sodišča FBiH, Izo Tankić, sodnik Sodišča BiH, Milorad Barašin, nekdanji glavni tožilec, Jadranka Lokmić-Misirača, podpredsednica VSTV, Branko Perić, sodnik-kolumnist, Davorin Jukić, sodnik Sodišča BiH, ter Želimir Barić, predsednik Vrhovnega sodišča RS.

Že samo dejstvo, da predsednik Sodišča BiH določa sestavo Sveta pritožbenega oddelka Sodišča BiH, govori o izjemnem pomenu te funkcije, zato tudi ne preseneča, da se je leto prej začela tekma za naslednika Meddžide Kreso.

Ko analiziramo obstoječe stanje, so Bošnjaki kot najštevilčnejši narod najmanj zastopani na vodilnih položajih. Po drugi strani pa so tudi Srbi v Federaciji BiH neustrezno zastopani in so zato zelo zainteresirani za ta položaj.

Zato je pričakovati, da namesto Amira Jaganjca na mesto predsednika Vrhovnega sodišča FBiH pride prav nekdo iz vrst srbskega naroda, saj po Ustavi FBiH Srbom pripadata vsaj dva položaja v FBiH.

Ko pa govorimo o državni ravni, se vidi, da celoten varnostni sektor nadzorujejo Srbi, Hrvat je državni minister za pravosodje, medtem ko Bošnjaki nimajo nobenega pomembnejšega položaja razen prav predsednika Sodišča BiH.

Po informacijah iz VSTV, do katerih je prišla Patria, ne glede na očiten nacionalni neravnovesje, Srbi zase želijo tudi položaj predsednika Sodišča BiH.

Od vseh imen, ki smo jih navedli, neuradno največ možnosti imata Novković in Barić, čeprav za nekdanjim predsednikom VSTV trenutno stojijo močnejše lobistične skupine.

Ko pa govorimo o aktualni predsednici Sodišča BiH Meddžidi Kreso, so njeni delovni rezultati več kot skromni.

Natančneje, afere, kot so Željka Bukmir do Azre Miletić, odprti spopadi s posameznimi sodniki, pa tudi delom politike, ki zahteva ustanovitev višjega ali pritožbenega sodišča, da bi zmanjšali njen vpliv v procesu pritožbe, so zaznamovali dosedanji mandat na položaju predsednice Sodišča BiH.