MUČENI KAPO PRIŠEL V SODNO DVORANO Katalina je pretepal sarajevske mladeniče, danes priča proti junaku obrambe iz 'Dobrovoljaške'!

Napisala: Amina Čorbo-Zećo

Ratko Katalina, načelnik varnosti poveljstva Druge vojaške oblasti JLA, natančneje pomočnik Milutina Kukanjca za varnost, je danes pred sodiščem BiH pričal kot priča tožilstva BiH v zadevi 'Dobrovoljaška'. Prišel je iz Beograda, kjer živi.

V javnosti je sedel Dino Kapo, ki ga je prav Katalina leta 1992 kot 18-letnega mladeniča pretepal in ga najprej držal v ujetništvu v stavbi poveljstva Druge vojaške oblasti, nato pa so ga premestili v vojašnico "Viktor Bubanj", od koder je bil izpuščen brez oblačil.

Odvetnica Mirna Avdibegović je Katalino vprašala, ali pozna ime in priimek Dino Kapo ter vse, kar je doživel kot ujetni mladenič.

Katalina je dejal, da nikogar ni pretepal, je pa priznal, da so privajali ljudi, jih zadrževali in zasliševali v stavbi Druge vojaške oblasti.

"Jaz sem mu lahko samo kavo dal," je dejal Katalina.

In, poglejte, kaj mu je dejansko dal:

"Gospod Ratko Katalina me je udaril približno 50-krat. Mene kot otroka, starega 18 let. Klical me je z raznimi žaljivkami, da mi bodo sodili v Nišu, da sem zapustil JLA ... Tukaj sodijo 11 častnim ljudem, on pa pride iz Beograda in ga kar tako izpustijo. Izpustili so ga, da priča, pove laži in gre. Ne morem verjeti, da je to država BiH, da je to tožilstvo BiH. Ogorčen sem nad vsem tem, še danes imam posledice zaradi tega, kar sem doživel," je Kapo po sojenju dejal medijem, celo prikazoval, kako je moral stati z glavo naslonjeno na zid, medtem ko so ga udarjali po nogah.

Kapo prikazuje, kako je moral stati, ko ga je Katalina pretepal

Katalina je danes namesto izpovedi o privajanju in mučenju ljudi tožilstvu BiH govoril o tem, kako je bil Alija Izetbegović 2. maja zadržan na letališču Sarajevo, ker je bilo ocenjeno, da je njegova varnost ogrožena, saj je tisti dan "Sarajevo gorelo".

Čeprav je med pričanjem občasno zvenel kot vratar, ne pa kot druga najpomembnejša oseba v vojašnici, so odvetniki obrambe vztrajali, da Katalina pove tisto, kar je moral vedeti po svoji dolžnosti leta 1992.

Odvetnik Nermin Mulalić je od Kataline zahteval, da pove, ali ve, da je direktiva, ki jo je izdala TO RBiH, imela naslov 'Direktiva za obrambo suverene in neodvisne Bosne in Hercegovine', kar je Katalina potrdil, prav tako je priznal, da je bila JLA po 27. aprilu dejansko tuja sila na ozemlju priznane države BiH.

"Teoretično je tako," je dejal Katalina.

Mulalić je zahteval, da mu Katalina pojasni, kaj pomenijo njegove besede, da je bil "Alija zadržan na našem ozemlju", ter da so "Letališče držale srbske sile".

"Vojaki JLA so nadzorovali letališče," je dejal Katalina.

Katalini niso pomagali niti ugovori tožilca Mladena Vukojičića, ki je ugovarjal na vprašanja obrambe, prav tako je sodno senat vztrajal, da Katalina odgovori na nejasnosti.

Tako je bilo zahtevano, da odgovori na vprašanje o statusu Alije Izetbegovića po tem, ko so ga odpeljali v Lukavico.

Katalina je dejal, da je to ukaz Kukanjca, da je posvetoval z Generalštabom JLA v Beogradu in da je bilo to storjeno, da bi se dogovorili o preselitvi JLA ter ranjenih in mrtvih iz Sarajeva.

"Alija je izstopil iz letala in nihče ga iz predsedstva ni pričakal. Prevzeli so ga vojaki JLA in priveden je bil v Lukavico, kjer je bil poveljnik Đurđevac," je dejal Katalina.

Ni mogel pojasniti, kako je mogoče, da je nek poveljnik korpusa lahko nadrejen vrhovnemu poveljniku, saj je bil Alija Izetbegović v tistem času prav to.

Odvetnici Lejli Čović je priznal, da so prvi pogovori, ki jih je vodil general Aksentijević (ni bil podrejen Kukanjcu), propadli, ker Kukanjac ni privolil, da bi on šel v stavbo predsedstva, niti v stavbo UNPROFOR-a, kamor naj bi pripeljali tudi Alijo Izetbegovića, in da so nato neposredno pogajali Alija in Kukanjac.

"Kukanjac je poklical takrat Alijo in dogovorjeno je bilo, da Alija pride v Drugo vojaško območje. Predsedstvo ni bilo več vključeno," je pojasnil Katalina.

Povedal je tudi, da je med srečanjem Izetbegovića in Kukanjca iz Beograda prispela depeša, v kateri je bil nek prestrežen pogovor, v katerem so osebe pod kodnim imenom "Bosna" dogovarjale o napadu na kolono.

On je to depešo naglas prebral, Alija Izetbegović pa je, kot trdi Katalina, dejal, da je on tukaj, da se to ne bi zgodilo.

Sodnik Darko Samardžić je vprašal pričo, ali bi bili prestreženi tudi drugi pogovori tisti dan, v katerih bi na primer slišali "napadite zdaj".

"Verjetno, če obstaja, je to v arhivu JLA v Beogradu," je dejal Katalina.

Sicer pa je bil Katalina ranjen v Dobrovoljaški ulici, po zdravljenju pa je odšel v Beograd, kjer živi še danes.

Glede na to, da je danes potekalo sojenje Miloradu Dodiku, so bili obtoženi v tem primeru in njihovi odvetniki napoteni na stranski vhod v stavbo sodišča BiH, in sicer po odločitvi predsednice sodišča BiH.

Tožilstvo BiH v tem primeru, ki je bil zaključen tudi v Haagu, pa tudi na sodiščih v Londonu in na Dunaju, dokazuje, da so obtoženi zagrešili vojno zločinstvo nad vojaki JLA v Dobrovoljaški ulici, ki so se pod spremstvom UNPROFOR-a izseljevali iz vojašnice "Bistrik" v Sarajevu.

Poleg Ejupa Ganića, obtožnica bremeni tudi Zaima Backovića, Hamida Bahto, Hasana Efendića, Fikreta Muslimovića, Jusufa Pušina, Bakira Alispahića, Enesa Bezdroba, Ismeta Dahića in Mahira Žiško, da so 3. maja 1992. leta v Sarajevu napadli nebranjeno mešano kolono vojakov in civilistov, zaposlenih v bivši JLA, ki je bila pod spremstvom mirovnih sil ZN.

Z obtožnico je predlagano zaslišanje 277 prič in več izvedencev, priloženih pa je več kot 500 materialnih dokazov.

Obtožnico je napisal sedanji glavni tožilec Milanko Kajganić, dober del obtožnice pa je napisan v ekavici, kar kaže na prevzemanje delov iz srbskih institucij.

Tožilstvo BiH v tem postopku dokazuje, da Alija Izetbegović ni bil ujetnik in da kolona ni bila zakonit vojaški cilj!