Mali potres

Ali, če bo Bog dal, bo tudi ta tiranija minila.

Ko verski uslužbenec in visoko pozicioniran "vojak stranke" (kot se v zadnjem času radi predstavljajo), ki se glasno poziva na negovanje tradicije muslimanske kulturne dediščine in vztrajanje na poti enega od utemeljiteljev sodobne Bosne in Hercegovine, ter visoko pozicioniran uradnik verske skupnosti, poleg vsega musliman, demokrat in večdesetletni zagovornik nacionalnih in vseh drugih interesov, z belo vestjo javno zatrdi, da je razkritje nakupa glasov, izsiljevanje z eksistenčnim minimumom, delovnim mestom, nameščanje volitev (tudi znotrajstrankarskih in kantonalnih) in pri tem klicanje Boga, Vzvišenega... oziroma, popolna izguba etičnega in moralnega kompasa, ponarejanje in izdaja vsega zaupanega ter kaljenje obraza samo "majhen potres" za njegovo stranko, se ne upam niti pomisliti, kaj je zanj velik... takrat je povsem normalno, da si mlada krščanska in neodvisna socialdemokratka vzame pravico, da predsednika stranke in člana predsedstva države, enega tistih, ki na vse načine onemogočajo kakršno koli normalno življenje v tej državi, a kljub vsemu, kar vemo in domnevamo, anonimni "šef kabineta" (prav tako musliman), ki se "ni utrudil od streljanja" (mimogrede, ne reče se "streljal", ampak "počil"), razglasi za svojo "drago mamo"... poučuje verouk v Parlamentu BiH in enega človeka razglasi za boga in – kolikor se jaz razumem v religijo in politiko – vzpostavi novo versko skupnost ali vsaj kult!

Če je to mogoče (in je!) in normalno (očitno je!), potem ne smemo biti presenečeni, da v državi, kjer so takšni ljudje predstavniki spoštovanih narodov, pooblaščeni tolmači verskih, primeri verskih in vidni zagovorniki političnih resnic, zastopniki nacionalnih interesov spoštovanih narodov, ki menijo, da je za življenje ogromne večine njihovih podanikov dovolj 365 KM pokojnine... je povsem normalno, da polovica prebivalstva živi na robu preživetja, da okoli 128.000 otrok zvečer leže in zjutraj vstaja lačnih, da starši okoli 40.000 od njih nimajo niti minimuma sredstev za življenje (tudi tistih 15 do 45 KM otroškega dodatka ne), da se več kot 30.000 otrok, mlajših od sedmih let, ne spomni, kdaj je nazadnje jedlo... (v državi), kjer je vsako javno delo plačano vsaj dvakratnik tržne cene in samo Bog ve, kolikokrat dražje od dejanske vrednosti, (v kateri) izgine 8 milijard (osem tisoč milijonov) zbranih od nas za cestnine in trošarine na gorivo (tistih na tobak ne omenjamo), (v državi), kjer je 3400 parafiskalnih dajatev... da se trije premierji dogovorijo, da bodo o svetovnem problemu, pandemiji virusa, za katerega ni zdravila, razmišljali šele od pojutrišnjem!

Seveda je vse zgoraj omenjeno najcenejši in najtemnejši populizem... Seveda je vsak omen, kakršne koli socialne pravice, bolj vsebinoznega, kakovostnejšega ali vsaj varnejšega življenja, cenejšega zdravstva ali brezplačnega šolanja, česar koli, kar ima prizvok boljšega življenja, vnaprej kriminaliziran, kot vsa druga stvar, ki bi lahko kazala na to, da obstaja boljše in drugačno od tega in preči interes od etno-nacionalnega, in zato je ukvarjanje s temi temami ob toliko resnih (ali bolj resnih) zadevah, da jih ne bom našteval, a opisno, tekmovanje dveh v uriniranju v daljavo, večinoma preko medentitetske črte, medtem ko tretji poskuša izkoristiti gnečo in pomočiti svoj entitet... enako zaman ali vsaj približno nesmiselno kot v dobi vesoljskega turizma ukvarjanje z gensko modifikacijo lubenic, da rastejo brez koščic, razlaganje Bošnjakom, da Elvis ni muslimansko ime, ali pa preventiva neke pandemije, ki jo povzroča virus, pred katerim se lahko zaščitiš z umivanjem rok in nošenjem maske "proti apnenju"!

"Količine" in razsežnosti resnega posameznega in kolektivnega norosti in še resnejše drznosti in nesramnosti politikov že dolgo ne presenečajo nikogar, razen popolnoma neinformiranih, obupno optimističnih in predstavnikov mednarodne skupnosti, ki nas prepričujejo, da se problemi v tej državi lahko rešijo samo s sporazumom notranjih političnih subjektov, ne da bi razumeli ali pa ne da bi želeli razumeti, da je bistvo problemov, ki jih ima ta država, prav ti notranji politični subjekti in da je vse to v resnici rezultat njihovega sporazuma. Normalno je to in pričakovano, če imamo na eni strani v mislih, da oni – predstavniki mednarodne skupnosti – svoj smisel in eksistenčni minimum uresničujejo v državah, kot je ta, in s "politiki", kot so naši. Na drugi strani pa so to isti ljudje... istega zaledja, istega "za čelom", istega notranjega nesmisla, nekoristnosti in nepotrebnosti kot ti naši, le da so razsežnosti drugačne.

Kakorkoli že, ti "naši" imajo srce, da ne vedo za otroke in ljudi, ki umirajo od lakote, bolezni in revščine (in vse je tako preprosto rešljivo)... tako tudi za tiste "njihove" pandemija ni 815 milijonov lačnih in 600 milijonov žejnih, dnevna stopnja 20.000 umrlih, od katerih je okoli 8.000 otrok, večinoma starih od enega do pet let, milijoni tistih, ki umirajo zaradi najpreprosteje ozdravljivih bolezni, in samo Bog ve, koliko nepravičnih in zatiranih... To se jih ne tiče, ker jih na noben način ne zadeva. In to niso globalni problemi niti pandemija, ker so daleč, situacija se lahko nadzoruje, kot se tudi nadzoruje in tako naprej...

Ko pa na njihova vrata potrkajo desetine in stotine tisočev teh istih lačnih, žejnih in zatiranih, ali bolje rečeno, ko se pod vrati provleče virus, ki ga ne morejo nadzorovati, ki ga ne morejo nadzorovati, ki ga ne morejo zdraviti, za katerega še nihče ne ve, od kod prihaja in kam vse "gre"... takrat se situacija drastično spremeni... Takrat je tudi pandemija, in globalni problem, in katastrofa biblijskih razsežnosti... Nisem zlonamern in ne želim biti ciničen, ampak vse to me spominja na tisti prastari vic, v katerem so verskega uslužbenca, ki je pogosto opravljal verske obrede ob smrti, vprašali: "Umira narod?" "No, tako... umira počasi," bi odgovoril. Ko pa se je smrt nekega dne približala njegovi ženi, je ves vznemirjen stekel iz hiše in vzklikal: "Bogu na pomoč, bratje... pomagajte... umrl je ves svet!"

Ne vem zagotovo, a nekako se mi zdi, da po istem vzorcu tudi "majhen potres" postaja velik.