Makedonski zgodovinar Azeski: Če bodo mladi začeli komunicirati, bo multietnični Balkan rešen

Pogovarjal se je Armin Aljović

---

(Patria) - Makedonski zgodovinar Dejan Azeski pravi, da vstop držav Zahodnega Balkana v Evropsko unijo ne bi pomenil le ekonomskega napredka regije, „ampak bi na nek način obesmislil zgodbe o premikanju meja na Balkanu, ki so vedno vir konfliktov.“

„Iskreno verjamem in upam v ta koncept, ker drugi, ki smo ga že videli (nasilna sprememba meja), mi ni všeč. Ni mi všeč in ne verjamem vanj ne le zaradi prelivanja krvi in groze, ki ju pušča za seboj, ampak tudi zato, ker se je izkazal za neuspešnega,“ pravi Azeski v intervjuju za novinarsko agencijo Patria, pripovedujoč, da je nedavno bival v dolini reke Ren v Nemčiji in Franciji, ki je bila v preteklosti prizorišče konfliktov, a je do danes ostala nespremenjena kot meja med državama.

„Moj kolega zgodovinar mi je pojasnil takole: štiri velike vojne so bile vodene na reki Ren v zadnjih 200 letih, a meja ostaja na Renu, niti levo niti desno od nje.“

„Prav tako je od sarajevskega atentata leta 1914 do danes umrlo milijon ljudi, a meja med Srbijo in Bosno in Hercegovino je še vedno na Drini. Torej, dajte končno, da se distanciramo od tega nespametnega koncepta, da lahko nekaj spremenimo na silo. Na silo ne moreš vzeti niti kose kruha od človeka, kaj šele cele mesta in države. V naravi ljudi je, da na silo odgovorijo s silo. Celo najšibkejša bitja, kot je piščanček ali jagnje, ko jih potisneš do zidu, začnejo napadati. Tako da nasilnih sprememb meja zagotovo ne bo. Dajte vsaj, da za ta vnaprej dokazano neuspešen projekt ne umirajo ljudje ponovno.“

Makedonski zgodovinar, ki govori o tem, kaj bi Evropska unija pomenila za Makedonijo in regijo v kulturnem smislu, pravi, da bi to za Makedonce pomenilo, da bodo končno po letu 1912, ko je bil teritorij geografske in etnične Makedonije razdeljen, spet postali celota. Makedonci, pregnani iz grških mest Lerin, Voden, Kostur, se bodo lahko pogosteje vračali na svoja rojstna ognjišča in, najpomembneje, medsebojno komunicirali brez omejitev. Za Albance iz Makedonije, Kosova in Albanije bo to pomenilo prav tako miren način združevanja vseh ozemelj, kjer živi albanski narod. Tak koncept – pojasnjuje Azeski svoje videnje Zahodnega Balkana v EU – bo povezal Bosno s Sandžakom ter Srbijo z Republiko Srbsko.

„Torej, ne pravim, da ko bodo meje padle, ne bo več problemov. Ampak teh problemov bo zagotovo manj, kot če bi krvavo reševali meje, kot smo to počeli v 90. letih.“

Azeski pa razmišlja tudi v drugo smer. Priznava, da je zelo težko napovedati, kdaj bi države Zahodnega Balkana lahko postale članice EU, zato svetuje, da se države v regiji do takrat bolj osredotočijo na reforme, ki jih EU od njih zahteva, medtem ko naj bi sprejem v EU kot formalni akt postal posledica uspešnih reform.

„Evropska unija ni fizična tvorba, ki se jo da otipati, ampak je skupek vizionarskih idej na enem mestu“.

„Skupek idej, ki so tam le z enim ciljem, in to je izboljšati življenje vsem nam. Zato, dajte, da tudi mi te ideje čim prej uveljavimo. Dajte, da Bruslju dokažemo, da si lahko sami izboljšamo življenje in tako postanemo boljši sogovorniki in partnerji Evrope. Ni nam treba čakati, da postanemo članice EU, da bi imeli boljši zdravstveni in izobraževalni sistem ter boljšo infrastrukturo. Ni nam treba čakati na vstop v Evropsko unijo, da bi dali večjo podporo zasebnemu sektorju ali izboljšali pogoje za poslovanje. Še manj pa moramo čakati na vstop v EU, da bi zagotovili človeške pogoje za delo našim umetnikom in športnikom. Kar se mene tiče osebno, je pomembneje, da čim prej uveljavimo te evropske vrednote in principe ter sami postanemo Evropejci, medtem ko je sam akt vstopa v ta politični zavezništvo le formalnost.“

Na vprašanje, kakšni bi bili prednostni koraki za ohranitev multietničnega Zahodnega Balkana, Azeski odgovori: „Samo ena sama preprosta stvar: rušenje meja in čim večja komunikacija med ljudmi. Toliko meja na tako malo prostora ni v korist nikomur.“

„Ne moremo si pridobiti zaupanja med seboj, ker se realno malo družimo. Jaz sem do Sarajeva /iz Makedonije/ potoval več kot deset ur, ker ni letala, ni vlaka... To odvrača mlade ljudi, da bi potovali in se družili med seboj. In če se danes ne družijo, jutri ne morejo spoznati drug drugega in sklepati skupnih poslov. Če ne delajo skupnih poslov, ne bodo imeli skupnih interesov, kar pomeni, da se ne bodo počutili blizu drug drugemu. Rušenje meja bo sprožilo cikel zbliževanja ljudi, ki bi moral sprožiti domino efekt za vse te pozitivne stvari, ki jih naštevam. Brez tega ne samo da nimamo multietnične prihodnosti Balkana, ampak nimamo sploh nobene prihodnosti,“ zaključi Dejan Azeski.