Megla povsod okoli nas: Bomo Arabcem plačevali za čist zrak

Napisal: Vedran Zubić, profesor geografije na gimnaziji Dobrinja in inženir geodezije

Vsako leto v tem obdobju ugotavljamo, da sta dva pevca kakovostno opevala meteorološko-geografske pesmi. Čeprav nisem ljubitelj Josipe, še manj pa Merlina, je treba ugotoviti, da je pozimi »padla megla na pol Sarajeva« in »megla povsod, povsod okoli nas«, poroča bosansko-hercegovinska novinarska agencija Patria.

In zakaj je tako? V sodobnem času Bosne in Hercegovine znanost in znanstvena spoznanja služijo le za politično-etnična prepucavanja, nikakor pa ne za izboljšanje življenja in dvig standarda. Navadili smo se, da se naša politika ukvarja z vsem, razen s pomočjo »malemu« človeku. Ali pa ga vsaj pusti pri miru. Spomnijo se nas pred volitvami in isto nedeljo nas pozabijo…

Ampak ko pride do malomarnosti do naravnega bogastva. Priča smo poseku gozdov, prodaji gora in izvirov pitne vode ter podobnim dejavnostim, za katerimi stoji inflatorni »natisnjen« petrodolarski šejk ali evro Frau Merkel. Vendar nas trenutno najbolj skrbi popolna nezainteresiranost oblasti za zrak, ki ga dihamo, ali za del atmosfere, ki se imenuje troposfera. To je tisti del, kjer se zgodi vse, kar je pomembno za življenje narave, s tem pa tudi človeka. V njem je 95 % mase in kakovosti atmosfere. Če zanemarimo ozonski ovoj in ione, ki so odgovorni za nastanek polarnega sija, je vse ostalo v troposferi. Verjetno so naši politiki nabavili plinske maske, oni pa zimo itak preživljajo tako, da si sončijo obraze na insolaciji Davosa, Cortine, Chamonixa ali katerega drugega modnega centra, ki ga obiskujejo tisti, ki nimajo odprte denarnice…

Večina Bosancev in Hercegovcev lahko navedena mesta vidi le na dokumentarnih oddajah. In to na HRT-ju, saj so lokalne televizije prenatrpane s kvazi-politiko in oddajami tipa »Farma« (verjetno je ime zaradi živali, ki se tam nahajajo in bivajo). In medtem ko »misleci« razmišljajo o referendumu, 9. januarju in podobnih praznikih, mi dihamo zrak, za katerega bi tudi mali zeleni rekli, da je onesnažen. Namreč, v sosednjem entitetu praznik ni več družinski, ampak politični in ekonomski praznik. Vsaka trafika bo imela svoj praznik. To nam je zelo pomembno, saj kako bomo zaspali, če se to ne reši. Kot Sejdić-Finci, Norvežani in sorodni narodi. Od tega se lepo lahko plačajo računi in nahranijo družine. Prej pokopajo…

In kmalu bomo vsi zaspali. Kotlinski prostori so nagnjeni k megli v zimskem obdobju leta. Megla ni nič drugega kot prizemni oblak. Nižje temperature povzročajo kondenzacijo v prizemni plasti, zato nastane oblak, tako kot obstajajo tudi nimbusi in altusi, ki jih ločimo po višini. Oblaki se delijo tudi po obliki. To je verjetno kumulus. Megla se zmanjšuje in izgine, ko je zračnost, torej veter, ki jo razprši in odžene. Vendar megla ni problem. Je naravni pojav. Naš problem predstavlja SMOG (smoke and fog), ki nastane zaradi umetnega onesnaženja zraka. Glede na raven industrije, ki je v rangu manufakture v obdobju tridesetletne vojne, nam ni jasna ta raven onesnaženosti. Vzroki so vidni. Količina H2S in suspendiranih delcev govori, da imamo problem s kurjenjem trdnih goriv in njihovim nepopolnim zgorevanjem. Prav tako 135.000 registriranih avtomobilov, od katerih polovica ne bi prestala tehničnega pregleda v Somaliji, ne prispeva k boljši kakovosti zraka. Ali zraka…

Lahko se postavi tudi vprašanje, kakšno povezavo ima politika s tem? Seveda jo ima. Oni so tisti, ki sprejemajo zakone in jih izvajajo. V današnjem času imajo zakoni toliko lukenj, da nihče ne kaznuje tistih, ki kurijo gume od »fapa« ali nimajo ustreznega dimnika. Celotno mesto je velik žar. Vlast pa bi lahko spodbujala uvajanje ogrevalnih sistemov ali, za čudo, izkoristila podzemne tople vode za ogrevanje. Treba je dodati, da je WV (Volkswagen) bil kaznovan zaradi možnosti onesnaženja, naši zakoni pa dovoljujejo motorje SUS iz obdobja korejske vojne. In nihče nikogar ne kaznuje. Mi pa dihamo. In izdihavamo…

K temu je treba dodati še sodobno urbanistično gradnjo, za katere dovoljenja se ne sprašuje niti statike, kaj šele sinoptične meteorologe. Gradnje tipa »SCC« (Sarajevo City Center) kažejo vse neznanje tistih, ki ne razumejo, kaj v kotlini pomeni zračnost. Vse čas znanost opozarja na poplave z besedami »ne sečite gozdov« ter na zemeljska plazišča z molitvami »ne gradite hiš na prelomnih območjih in ne izruvajte dreves, ki varujejo tla pred premikanjem«. Vpije znanost, a nihče je ne sliši. Pomembnejši je petrodolar in evro. In potrebovali jih bomo. Ampak za zdravljenje…

In medtem ko uživamo v lučeh mesta in sodobni infrastrukturi pol-jeklene armature, seveda v obdobjih, ko ni smoga, se spomnimo, da izginja osnovni človeški vir. ZRAK. Brez tega ne moremo živeti niti nekaj minut. Kakovosten zrak pa je predpogoj za kakovostno vodo in hrano. V Hamburgu je prepovedana vožnja z avtomobili v centru, saj se poskušajo vrniti zelenice. V velikem pristanišču mislijo na zdravje. Mi pa? Verjetno mislimo, da se bo ta umetna evolucija hitro zgodila in nam bodo zrasle škrge ali pa se bodo pljuča prilagodila na CO in H2S. Ali pa bomo Arabcem v Trnovem plačevali, da vdihnemo. Dokler ne izdihnemo…

Zaključek ne bo naštevanje bolezni kot posledice stranskega zraka, ampak predlog, ki ga bodo morda navedeni poslušali. Ker politika ne sliši, naj vsaj Merlin zapoje »padel je smog na pol Sarajeva, ne vidi se…«. O tem bo govoril tisti, ki preživi…