Madžarska ni edina: Tudi Angelina Eichhorst ne želi uvedbe sankcij Miloradu Dodiku

(Patria) - Angelina Eichhorst, direktorica za zahodno Evropo, zahodni Balkan, Turčijo in Veliko Britanijo pri Evropski službi za zunanje delovanje (EEAS) je ena največjih nasprotnic uvedbe evropskih sankcij predsedniku SNSD Miloradu Dodiku, izve Istraga iz več diplomatskih virov.

Isti viri so, spomnimo, že 15. novembra potrdili, da Madžarska nasprotuje uvedbi sankcij Miloradu Dodiku ter da so poleg Nemčije zagovorniki kaznovanja člana Predsedstva BiH iz RS še države Beneluksa in Češka republika. Vse to je kasneje potrdil tudi madžarski zunanji minister Peter Szijjarto, ki je dejal, da "sankcije niso orodje številka ena, saj vse dosedanje sankcije, ki jih je uvajala Evropska unija, niso dosegle rezultatov".

Glede na odnose madžarskega premierja Viktorja Orbana in Milorada Dodika je takšno stališče ministra Szijjarta povsem pričakovano. A poglejmo, kdo še podpira stališče, da je "prezgodaj za sankcije".

Po informacijah Istraga se poleg Madžarske uvedbi sankcij Miloradu Dodiku odkrito upirajo Francija, Slovenija in Evropska služba za zunanje delovanje, v kateri pomembno vlogo igra nizozemska diplomatka Angelina Eichhorst. Direktorica za zahodno Evropo, zahodni Balkan, Turčijo in Veliko Britanijo pri Evropski službi za zunanje delovanje (EEAS) je dolgoletna prijateljica predsednice Republike Srbske Željke Cvijanović, ki jo je oktobra 2019 sprejela na uradni obisk v Bruslju.

Da Angelina Eichhorst nasprotuje sankcijam, je bilo slutiti tudi konec oktobra letos, ko je bila na uradnem obisku v Sarajevu in je na novinarski konferenci "po naključju" nosila papir, na katerem je pisalo, da ni čas za sankcije.

"Kar danes potrebujemo, je dialog med političnimi voditelji. Potrebujemo jasno strategijo, kakšne konkretne rezultate lahko sankcije dosežejo v tej fazi. Menimo, da še vedno ni čas, da govorimo o sankcijah, osredotočiti se je treba na nadaljevanje dialoga političnih subjektov v BiH," je pisalo na dokumentu, ki ga je Eichhorst držala med novinarsko konferenco v Sarajevu.

V istem dokumentu je pisalo, da morajo biti sankcije sprejete soglasno. A soglasja očitno ni. Madžarska je, kot rečeno, že jasno izrazila stališče, da nasprotuje uvedbi sankcij Miloradu Dodiku. Enako stališče ima po informacijah Istraga tudi slovenski zunanji minister Anže Logar, sicer kadrovska stranka slovenskega premierja Janeza Janše. V začetku novembra je Janša sprejel Milorada Dodika v Ljubljani, kjer sta imela "vsebinski pogovor".

"Teritorialna celovitost in spoštovanje obstoječega ustavnega reda ob upoštevanju enakih pravil za vse sta temelj za sobivanje njenih narodov in reševanje trenutnih dilem. Prihodnost v polni suverenosti BiH in članstvu v EU," je objavil Janša na Twitterju po srečanju z Dodikom.

"Enaka pravila za vse" je formulacija, ki jo v kontekstu Bosne in Hercegovine pogosto uporabljajo ruski diplomati. Podobno formulacijo je sredi novembra uporabil tudi komisar Evropske unije za sosedstvo in širitev Oliver Varhelyi, ki je med razpravo o sankcijah Miloradu Dodiku dejal, da je treba v Bosni in Hercegovini "pošteno zastopati vse strani". Podobne izjave glede sankcij je dal tudi visoki predstavnik Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko ter podpredsednik Evropske komisije Josep Borrell.

"Kriza je resna in smo zelo zaskrbljeni. Namesto da bi se nevolilno leto izkoristilo za reforme, so se nekateri politični voditelji odločili za secesijo in ostro nacionalistično retoriko. To se mora ustaviti," je 15. novembra sporočil Josep Borrell.

Torej večina uradnikov Evropske komisije ne zagovarja uvedbe sankcij proti Miloradu Dodiku, ki jih je predlagal nemški zunanji minister Heiko Maas. Poleg njih se, kot izvemo, sankcijam odločno upirajo vlade Francije, Madžarske in Slovenije. Svojega stališča za zdaj niso izrazili uradniki Cipra, Grčije, Avstrije, Irske, Portugalske, Poljske, Malte in Slovaške. Viri Istraga iz Bruslja pričakujejo, da bodo naštete članice EU proti sankcijam. Brez stališča so tudi baltske države Litva, Latvija in Estonija, a glede na njihova stališča do proruskih režimov je pričakovati, da bodo te države podprle odločitev o uvedbi sankcij. Sankcije za zdaj odkrito zagovarjajo države Beneluksa (Belgija, Nizozemska in Luksemburg), Češka republika in Nemčija. Verjetno se jim bodo pridružile tudi nordijske države – Švedska, Danska in Finska.