Macron se odzval zahtevam rumenih jopičev, napovedani konkretni ukrepi

(Patria) – Na svoji prvi novinarski konferenci v dveh letih predsedovanja je Emmanuel Macron obljubil znižanje davka na dohodek v višini 5 milijard EUR, poročajo agencije.

To je prvi Macronov ukrep kot odgovor na večmesečne proteste francoskih državljanov, združenih v gibanje 'rumeni jopiči'.

Znižanje davka se nanaša na najnižje in srednje plače. Macron je prav tako obljubil povečanje pokojnin za državljane z najslabšim ekonomskim statusom in napovedal, da med svojim predsedniškim mandatom ne bo zaprl več šol in bolnišnic. 

Britanski Guardian piše, da se je centristični Macron odločil vnesti več 'človečnosti' v svoj slog vodenja, vendar ne namerava vnesti kakršnih koli sprememb v svoj 'pro-poslovni' program kljub nadaljevanju sobotnih protestov rumenih jopičev, ki se širijo po vsej državi in vse pogosteje eskalirajo v nasilje.

Rumeni jopiči obtožujejo francoskega predsednika, da sprejema reforme v korist bogatih in velikih podjetij, kot posledica protestov pa je njegova priljubljenost strmo padla na 30 % v primerjavi s 60 % leta 2017, ko je zmagal proti desničarki Marine Le Pen.

Macron trdi, da razume 'pravične zahteve', 'jezo in nestrpnost' demonstrantov, pa tudi njihov občutek, da 'elita' ne skrbi zanje, prav tako pa ne predsedstvo, vendar je treba javni red ponovno vzpostaviti, saj se je gibanje 'postopoma preoblikovalo' v epizode antisemitskega nasilja, homofobije in upora.

Pojasnil je, da je njegov cilj liberalizirati francosko gospodarstvo, s tem pa brani kontroverzno odločitev o znižanju davka na premoženje.

Njegovi zaključki temeljijo na trimesečni 'veliki razpravi', med katero je predsednik poskušal prisluhniti 'običajnim državljanom' in njihovemu pogledu na probleme.

Odločitev o znižanju davka na male in srednje plače temelji na znižanju davkov od dohodkov pravnih oseb in zmanjšanju javne porabe z racionalizacijo javnih storitev. Napovedal je tudi podaljšanje delovne dobe Francozov.

Mladi predsednik je napovedal tudi močnejša prizadevanja za izgradnjo nacionalnega ponosa, češ da Francija ni 'družba posameznikov' z njihovimi osebnimi zahtevami, ampak narod državljanov. Omenil je, da je v uličnih demonstracijah opazil sovraštvo, ki ga je označil kot 'nazadovanje državljanske morale in izobraževanja, proti kateremu se bom boril z vso močjo'.

Povedal je tudi, da osebno obžaluje, da se včasih zdi nepravičen in tog, pojasnjujoč, da je strog in zahteven tako do sebe kot do vlade, zato se včasih zdi, da je takšen tudi do državljanov. Obljubil je, da bo njegova politika odslej 'bolj človeška'.