Macron na Novi Kaledoniji odložil volilno reformo, ki je sprožila nemire

(Patria) - Francoski predsednik Emmanuel Macron je včeraj na Novi Kaledoniji dejal, da bo odložil volilno reformo, ki je sprožila smrtonosne nemire na tem otoku pod francosko oblastjo.

Govoreč v prestolnici Noumei po srečanju z lokalnimi političnimi voditelji, je Macron dejal, da mu je še vedno končni cilj, da predlagani zakon sprejmejo, vendar le, če se na otoku vzpostavi mir in doseže širši konsenz o prihodnosti otoka.

- Zavezan sem, da se ta reforma ne bo izvajala s silo - je sporočil Macron.

Najmanj šest ljudi je umrlo v več kot teden dni trajajočih protestih zaradi načrta Pariza, ki bi volilno pravico dal na tisoče francoskim državljanom, ki na Novi Kaledoniji živijo več kot deset let.

Francija trdi, da je ta ukrep nujen za izboljšanje demokratičnega procesa na otoku, kjer je skoraj četrtina prebivalstva evropskega porekla.

Voditelji avtohtonega ljudstva Kanak menijo, da bi ta zakon oslabil njihov glas in otežil možnost morebitnega prihodnjega referenduma o neodvisnosti.

Macron, ki je na otok prispel zgodaj včeraj, je dejal, da je njegov glavni cilj vzpostaviti mir, ponovno vzpostaviti nadzor nad območji, ki jih je prizadelo nasilje, in začeti politični dialog.

- V prihodnjih urah in dneh bodo po potrebi načrtovane velike nove operacije, republiški red pa bo v celoti ponovno vzpostavljen, ker druge izbire ni - je dejal Macron med srečanjem s političnimi in poslovnimi voditelji otoka.

Glede na to, da je otok v izrednem stanju, je Macron dejal, da bo dodatno varovanje v skupnem številu 3.000 ljudi ostalo tudi med olimpijskimi igrami v Parizu, če bo potrebno.

- Osebno verjamem, da izredno stanje ne bi smelo biti podaljšano - je dejal Macron in dodal, da bo odpravljeno šele, ko bodo protestniki odstranili barikade s cest.

Protestniki se bojijo, da bo volilna reforma, ki so jo že sprejeli zakonodajalci v matični Franciji, oddaljeni približno 16.000 kilometrov, razredčila glasove avtohtonih Kanakov, ki predstavljajo 40 odstotkov prebivalstva otoka s 270.000 ljudmi, in otežila sprejetje katerega koli prihodnjega referenduma o neodvisnosti.

Na vseh treh referendumih o neodvisnosti, izvedenih leta 2018, 2020 in 2021, so prebivalci glasovali za ostanek v sestavi Francije. Vendar je gibanje za neodvisnost bojkotiralo zadnje glasovanje in napovedalo, da ne namerava sprejeti rezultatov.

Ker gre za ustavno reformo, je za njeno sprejetje potrebno zasedanje obeh domov parlamenta, Macron pa še ni napovedal datuma za to.