Lukačev rezervni sestav in legalizacija Škorpijonov

Povsem normalno je, da minister notranjih zadev Republike Srbske Dragan Lukač ne vidi nič spornega v tem, da oblikuje rezervni sestav policije, še več, priporoča, da bi rezervni sestav policije „morali oblikovati tudi v Federaciji“.

In res, kaj je tu spornega?

Normalno je, da v sistematizaciji policijskih struktur vsake resne države obstaja rezervni sestav policije, ki je zmogljiv v skladu z oceno najvišjega državnega vrha, uporablja se za vzdrževanje javnega reda in miru, zlasti v času velikih shodov, na katere redna policija ne more odgovoriti, ali v primeru naravnih nesreč, ko je potreben hiter odziv države.

Sporno pa je, torej ni normalno v kontekstu trenutnih razmer v Bosni in Hercegovini, da oblast znižuje življenjski standard državljanov, hkrati pa povečuje število cevi pušk. 

Težava je, torej ni normalno, če vemo tudi to, da minister Lukač s 7. členom Osnutka zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o policiji in notranjih zadevah v Republiki Srbski predvideva, da se luknje v vrstah redne entitetne policije, v primeru, bog ne daj, potrebe, neke velike nuje, povsem legalno zapolnijo tudi s policisti iz drugih držav, kot na primer iz sosednje Srbije, pod pretvezo boja proti mednarodnemu kriminalu, in to ob dajanju lažne identitete tujim policistom. 

Stvari pa se zdaj dodatno zapletejo, če vemo tudi to, da so tudi brez 7. člena Osnutka zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o policiji in notranjih zadevah v Republiki Srbski luknje v vrstah redne entitetne policije Republike Srbske med vojno proti Bosni in Hercegovini v devetdesetih letih zapolnjevali policisti iz drugih držav, kot smo že rekli, iz sosednje Srbije, zato so danes domača in mednarodna sodišča polna dokazov o zločinih tujih rezervistov. (*Na internetu je dovolj vtipkati oznake Škorpijoni, Srbija, likvidacija). Tega problema Lukač z novo zakonsko rešitvijo ne rešuje, nasprotno, v primeru nove krize zagotavlja, da Škorpijoni v Bosni in Hercegovini ne bodo več obravnavani kot paravojaške formacije, temveč kot legalna mednarodna pomoč v boju proti, na primer, bošnjaškim ekstremistom. 

Če bi šlo za varnostne načrte, narejene v dobri veri in namenu, da bi resnično zaščitili državljane in njihovo premoženje pred kriminalom in migrantsko krizo, ki že nekaj časa povzroča težave Bosni in Hercegovini (s čimer Lukač opravičuje potrebo po oblikovanju rezervnega sestava MUP RS), bi se Federacija in Republika Srbska skupaj angažirali in okrepili mejno policijo Bosne in Hercegovine ali v sodelovanju s Srbijo skupaj zavarovali mejo na Drini. Nasprotno, Dodik zavrača vsakršno razpravo o tem, da bi Bosna in Hercegovina poslala vojsko na mejo, kjer policija ne more nadzorovati vstopa migrantov. Zakaj bi bilo na primer lažje plačevati dodatnih 1.000 policistov iz rezervnega sestava, da bi iskali nezakonite migrante po notranjosti države, če jih je že z obstoječo in plačano vojsko mogoče ustaviti na državni meji.

V tem trenutku je zelo lahko predvideti, da spremembe Zakona o policiji v RS niso čisto delo. Nasprotno, pooblastila, ki bi jih Lukač dobil z novim zakonom, se bodo obrnila proti glavi tako državljanov kot tistih opozicijskih politikov v Narodni skupščini Republike Srbske, ki podprejo Lukačev zakon. Kaj namreč lahko vidimo, če spremljamo kontinuiteto politike ministra notranjih zadev RS od devetdesetih let do danes? Dragan Lukač je kot pripadnik Vojske Republike Srbske novembra 1994 vodil napad na bošnjaško vas Sokolac blizu Bihaća. Takrat je bil ujet pripadnik Armade RBiH Nedžad Dizdarević. Objavljen je posnetek, kako Lukač ukazuje “peljite ga“. Dizdarevića so odpeljali in ubili. Pavle Gajić iz Ključa je na Sodišču BiH priznal, da je Dizdarevića zaklal, zaradi česar je bil obsojen na sedem let zapora. 

Štiriindvajset let pozneje je Lukač postal minister notranjih zadev Republike Srbske. Ko so konec leta 2018 prebivalci Banja Luke stopili na ulice, ker oblasti niso odkrile morilcev mladeniča Davida Dragičevića, sina nekdanjega pripadnika VRS Davorja Dragičevića, je Lukač spet ukazal „peljite ga“. Policija je tokrat odpeljala Davorja, Davidovo mamo Suzano, narodnega poslanca v Republiki Srbski Draška Stanivukovića in še nekaj državljanov, ki so protestirali na Trgu Krajine. 

Lukaču, kot vidimo, ni pomembno, ali je na nasprotni strani vojak Armade Republike BiH ali vojak Vojske Republike Srbske. Vsakič, ko je režim ogrožen, bo Lukač izgovoril „peljite ga“. Samo ustvariti mu je treba okolje za to. Na primer, treba je sprejeti spremembe in dopolnitve Zakona o policiji in notranjih zadevah v Republiki Srbski.