Lubura: Oblast in zasebni kapital bodo prebivalce Sarajevske kotline pustili brez pitne vode

SARAJEVO, (Patria) - Poplave, ki so v novembru prizadele območja v občinah Trnovo RS, Vzhodna Ilidža in Ilidža, bi bilo mogoče preprečiti, če ne bi bilo malomarnosti in nevestnega ravnanja, trdi v pogovoru za agencijo Patria Vladimir Lubura iz nevladne organizacije Ekološki pokret “Krupačke stijene”.

“Kaosa, ki smo ga videli novembra, ni bilo zabeleženega niti leta 2014, ko je bila cela država v težavah. Že takrat sem opozarjal, kaj nas čaka, zaradi male hidroelektrarne, ki je bila zgrajena na reki Željeznici, tik po svetovnem prvenstvu v ribolovu. Takrat in zdaj sem govoril, da te male hidroelektrarne ne potrebujemo,” pripoveduje Lubura.

 

Naš sogovornik pojasnjuje tudi, kaj je privedlo do zadnjih poplav.

“Pri zadnjih poplavah je bila centrala v Bogatiću odprta za pretok vode. Mala hidroelektrarna v Krupačkih stijenama je bila zaprta, oblikovalo se je akumulacijsko jezero in voda se je vrnila v krajevno skupnost Kijevo, od koder je bilo evakuiranih več družin. Glede na to, kaj se je dogajalo in da bo prišlo do razlitja jezu v Krupačkih stijenama, je lastnik spustil jez. Nižje od jezu je bilo zoženo korito in voda se je razlila ter odnesla del magistralne ceste, ki prej nikoli ni bila ogrožena, čeprav so bile poplave tudi že prej,” poudarja Lubura.

Dodaja, da je to ogrozilo tudi pitno vodo na območjih nižje po toku, pa tudi zasebno lastnino.

“Meni je odneslo 1069 m2, sorodniku dulum in pol. Od Voda Srpske sem leta 2014 zahteval, da saniram korito in zaščitim svojo lastnino, vendar nisem dobil dovoljenja, ker so rekli, da bodo to storili oni, pa tega nikoli niso storili. Uničena mi je bila travnata površina pod gozdom in zdaj zahtevam povračilo škode, ker so bili bahati in nemoralni. Skratka, to je hiša brez gospodarja, in ko se kaj zgodi, pravijo ‘božja volja’, pa ni božja volja, ampak človeška malomarnost,” pripoveduje Lubura za Patrijo.

Poudarja, da nihče nima posluha za težave, na katere opozarja.

“Opozoril sem tudi na sežigalnico gum in na odlagališče v Krupačkih stijenama, ker se težke kovine, karboni, medicinski odpadki, vse to iz odlagališča in sežigalnice izceja v reko Željeznico. Od odlagališča nižje po toku je glavna črpalna postaja Bačevo, ki napaja Sarajevo, in prišel bo čas, ko bo Vodovod v Sarajevu obvestil občane, da voda ni za pitje. Iz Hercegovine so dnevno pripeljali 140 ton nevarnega odpadka in to odlagališče bo slej ko prej eksplodiralo,” je poudaril Lubura v pogovoru za Patrijo.

Opozarja, da so ogroženi tudi tisti, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, oziroma njihova posestva.

Lubura se sprašuje, kako to, da od izliva Železnice v Bosno pa do Doboja ni bilo poplav, in odgovarja: “Zato, ker ni malih hidroelektrarn.”

“Ministrica za resor Srebrenka Golić ne zanima te težave. Ministrica Golić je od nas zahtevala, da ukrepamo, toda ko je Vrhovno sodišče sprejelo pozitivne sodbe, se je pritožila na te sodbe. To je čisto blefiranje,” pravi Lubura.

Poudarja, da je odlagališče v Krupačkih stijenama lahko vzrok tudi za veliko okužbo na tem območju, saj se je na odlagališču pojavilo veliko število podgan, nanje pa se odlaža tudi živalski odpad.

Lubura nam je povedal tudi, kakšen je odnos pristojnih institucij do težav, ki potencialno lahko ogrozijo življenje pol milijona ljudi.

“Zahteval sem od Zavoda za javno zdravstvo RS, da izstopijo in opravijo analizo vode, ki se iz sežigalnice v Krupačkih stijenama izliva v Željeznico. Vprašali so me, ali morajo povedati resnico, na kar sem jim rekel, da samo to pričakujem. Vprašal sem jih, naj ugotovijo samo dejansko stanje, iz Zavoda pa so mi rekli, da če morajo povedati resnico, potem ne morejo priti. Kakšna je ta drznost. Kakšna je drznost tudi glavnega mestnega ekološkega inšpektorja Dragomirja Kosorića, ki je analizo kakovosti zraka opravljal, ko so bili peči v sežigalnici ugasnjene,” poudarja Lubura.

Za konec pogovora Lubura razkriva, da bi se kmalu lahko zgodilo, da bi v bližini korita Železnice zrasla tovarna za predelavo celuloze v lasti poslovneža iz Italije.

“Če se to zgodi, računajte, da je tukaj življenje nemogoče, ne samo tukaj, ampak v celotni Sarajevski kotlini. Edino upanje, da se to ne zgodi, je, da Vlada RS ne izda garancij za surovine podjetju iz Italije. Kajti, zakaj bi nekdo iz Italije prišel sem to delat, jasno je, da mu tam nihče ne bo dovolil, da to naredi v naselju in v neposredni bližini rečnega korita, ki namaka vodno območje za pol milijona ljudi v dveh mestih,” je dejal Lubura.

Kot pravi, se je NVO Ekološki pokret “Krupačke stijene” obračal na številne ambasade in mednarodne organizacije za pomoč pri projektih, povezanih s težavami v Krupačkih stijenama, vendar posluha ni bilo.

“Vlagajo samo v politiko, zdi se, da jih življenja in težave državljanov manj zanimajo,” je zaključil Lubura.