Nizkotni udarec strategije Visokega sodnega in tožilskega sveta BiH

Avtor: Sead Omeragić

Nominacija Ranka Debevca za predsednika Sodišča BiH je povzročila resen problem glede enake nacionalne zastopanosti v sodstvu BiH. SDA se je močno odzvala in upravičeno, češ da na vodilnih položajih v sodstvu BiH ni Bošnjakov. 

Če smo iskreni, je bila najbolj usposobljena kandidatka v celotnem postopku izbire Dalida Burzić. Pravico ima, da se počuti nepravično obravnavano v postopku.

Poklicna pot vsaj dveh bošnjaških kandidatov je bila bogatejša od poti Ranka Debevca. Ključna oseba tega vprašljivega imenovanja je bil Milan Tegeltija, predsednik Visokega sodnega in tožilskega sveta (VSTV). Kot običajno je izgovor poiskal v zgodbi o »neodvisnosti sodstva«.

Tegeltija je javnosti znan kot nekdo, ki je vodil vprašljive postopke na Osnovnem sodišču v Banja Luki, ki so bili večinoma škodljivi za pravno državo in ugled sodstva.

Ko je glavni disciplinski tožilec Arben Murtezani prišel na najvišji položaj VSTV, je poskušal prikriti, da je bila vložena kazenska ovadba zoper Tegeltijo zaradi vpletenosti v kaznivo dejanje v vrednosti več milijonov KM.

Tik pred imenovanjem za predsednika VSTV je Tegeltijo disciplinski tožilec oprostil obtožb. Opozicija v Republiki srbski Tegeltijo odkrito imenuje »Dodikovega človeka«. Morda se je tako pojavil na secesionistični proslavi ob dnevu Republike srbske. Obstajajo na desetine kompromitirajočih podrobnosti iz Tegeltijevega opusa, zato je tako težko sprejeti dejstvo, da sedi na vrhu sveta, ki odloča o usodi sodstva in te države.

Zaradi ljudi, kot je Tegeltija, je neodvisnost sodstva ena najbolj tragičnih fraz, ki jih lahko slišimo v javnosti. Pred dvema letoma je Republika srbska izsiljevala in grozila z bojkotom državnih institucij, če Tegeltija ne bi bil imenovan na položaj vodje VSTV. Nacionalna ogroženost Srbov je bila veliko večja, kot so danes ogroženi Bošnjaki.

Nedvomno se politične stranke že leta vmešavajo v delo sodstva. Absurdno je danes obsojati SDA zaradi ogrožanja neodvisnosti sodstva, medtem ko so ustava in načelo nacionalne zastopanosti resno ogroženi. Slednje načelo, določeno v ustavi in volilnem zakonu BiH, se je sicer izvajalo, vendar ni bilo urejeno s posebnim zakonom, kot se bo kmalu izkazalo za potrebno.

Že vrsto let poteka boj za nameščanje sodnikov in tožilcev, ki so naklonjeni določenim političnim strankam. Kako to, da nihče iz SDA ni opazil, da SNSD in HDZ v VSTV postavljata kadre z bošnjaškimi imeni, ki pa so zavezani protibošnjaškim interesom in uničevanju te države. Kako drugače bi Tegeltija pridobil večino glasov za svojega kandidata Debevca? Tako je v Brčkem sodnik, ki je udaril zapornika Srba, dobil višjo zaporno kazen kot Srbkinja, ki je mučila in morila Bošnjake in Hrvate v pošastnem koncentracijskem taborišču »Luka«.

Prav s takšnimi odločitvami se krši načelo neodvisnosti sodstva. Sodni procesi, ki jih zaznamuje etnična diskriminacija, ogrožajo ugled sodišča. Član VSTV v Brčkem se je moral odzvati glede omenjenega izjemno nepravičnega sodnega procesa, vendar se je zdelo, da se je na neki točki umaknil, zato so sodbe ostale nespremenjene.

In medtem ko so novinarji pisali in javnost opozarjali na vprašljive in nepravične sodbe brčanskih sodišč, SDA, ki je imela večino v Skupščini Brčko distrikta, ni ukrepala. Molčali so o številnih sodbah zoper Bošnjake iz Brčkega, pa tudi iz drugih delov BiH.

Na desetine vojnih zločincev je mirno odšlo iz sodnih dvoran BiH, medtem ko se VSTV nikoli javno ni odzval na morebitne odzive na takšne nesmiselne oprostilne sodbe. Na žalost je SDA redno molčala, medtem ko so številne sodbe povzročile še več bolečine žrtvam in več škode ugledu sodstva.

Bog ve, kakšna je lahko celotna slika po tej sodni diskriminaciji Bošnjakov na vodilnih položajih. Za vsem tem stoji resna strategija, ki je dosegla vrh z aretacijami v Orašju, za katere je hrvaška stran obtožila samo Bošnjake.

Končni cilj je verjetno uničiti pravne temelje te države in ustvariti kaos. Začelo se je že zdavnaj in nihče ne ve, kje se bo končalo. To se zgodi, ko voditelji samo sedijo in opazujejo obup človeške usode. Že smo izkusili, kaj pride po dolgem in »modrem« molku Bošnjakov.