Lovrinović: BiH bi morala postati kandidatkinja za vstop v EU

SARAJevo, (Patria) - Predsedujoči Skupne komisije za evropske integracije Parlamentarne skupščine (PS) BiH Nikola Lovrinović je dejal, da mu je, če bi na kratko ocenil evropsko pot BiH v letu 2021, žal, da se dobra energija, ki se je sredi leta pojavila na obzorju, ni izkoristila.

Opozoril je, da je takrat šlo za dogovor, predvsem med strankami parlamentarne večine, da poskusijo rešiti tri pomembne izzive v 14 prioritetah iz Mnenja Evropske komisije. Spomnil je, da so to zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih naročilih, Zakon o nasprotju interesov in spremembe in dopolnitve Zakona o VSTV.

– Bili smo na dobri poti, da se to dogovorimo, da dobi določeno parlamentarno večino in da izpolnimo te tri pomembne prioritete, poleg še nekaj drugih, ki so bili izpolnjeni v letu 2020, kot so volitve v Mostarju, nato izginotje določbe o smrtni kazni v Kazenskem zakoniku Republike Srbske, oblikovanje Parlamentarnega odbora za stabilizacijo in pridruževanje, oziroma sprejetje Poslovnika o delu odbora. Nekaj premikov je bilo in se mi je zdelo, da bi s temi tremi zakoni imeli verodostojen napor na poti k članstvu v EU – je navedel Lovrinović.

Vendar pa je, je dodal, dogodki, ki so zdaj na sceni, vse to ustavili. Edino, kar je uspelo, je, da je zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih naročilih prešel parlamentarno proceduro v Zastupniškem domu in sledi procedura v Domu narodov državnega parlamenta.

Lovrinović poudarja, da je eden tistih, ki misli, da bi BiH morala dobiti status kandidatke, dodajajoč, da stori vse, kar je v njegovi moči, tudi kot predsedujoči Skupne komisije za evropske integracije, da k temu prispeva.

– Zakaj to govorim. Nepotrebno je čakati, da bi ponovno čakali. Pridobitev statusa kandidatke ne pomeni samodejnega članstva. To je še vedno več let in vrsta obveznosti, ki so pred nami. Šele takrat dejansko odpremo reformne procese in naše obveznosti v parlamentarni proceduri, da uskladimo svojo regulativo z vsemi poglavji, ki se odpirajo, ko se pridobi status kandidatke – je pojasnil Lovrinović, dodajajoč, da zaradi tega vztraja pri tem.

Pravi, da se pogosto v javnosti navaja, da je to nerealno, da nismo izpolnili 14 prioritet, vendar pa kljub vsemu meni, da bi morala Bosni in Hercegovini biti dodeljen status kandidatke. Opozoril je, da je potencializiral deklaracijo v Zastupniškem domu državnega parlamenta, „kjer se od evropskih parlamentarcev zahteva, da nam v tem smislu pomagajo pri Evropski komisiji“.

– Očitno je, da se leto 2021 že izteka in da od tega ni nič. Še vedno upam, da bo to v prvem kvartalu 2022. leta mogoče, da se izpolni kakšen od teh pogojev in da bomo resnično prišli v situacijo, ko bomo verodostojno naredili določene napore, da bi dobili status kandidatke – je dejal Lovrinović.

Opozarja, da bi si to želel, ker bi po njegovem mnenju takrat močno odprli reformne procese.

Takrat bo, meni, nemogoče izogniti se, ne podpreti določenih zakonskih rešitev v parlamentarnem zasedanju, ki so usklajene z evropskimi standardi, če odpiramo poglavja.

– Torej, takrat bomo videli, ali je ta splošna podpora evropski poti BiH resnično resnična, ali je to samo pretvarjanje. Upam, da to ni pretvarjanje in da bomo, če dobimo ta status kandidatke, resnično v situaciji, da močno odpremo reformne procese v BiH, ob spoštovanju tega, kar smo dolžni z odpiranjem poglavij v tem procesu, ki je znan, ko se postane članica EU – je navedel Lovrinović.

Na vprašanje, kaj se lahko pričakuje v prihodnjem letu glede na trenutno politično krizo v BiH, je odgovoril, da misli, da so trenutno, na žalost, več glavnih političnih tem v etru in „en del teh političnih tem je ustavil, na nek način, tudi delo domov Parlamentarne skupščine BiH“.

– Takšno stanje nima več smisla. Preprosto se mora nekaj zgoditi, moramo teh nekaj vprašanj rešiti na nek način in moramo iti naprej. To pa pomeni naprej tudi k statusu kandidatke BiH za članstvo v EU. Temu se resnično nadejam. Še naprej bom na tej poti delal, tudi z deklaracijo, ki sem jo predlagal, in kot predsedujoči Skupne komisije za evropske integracije PSBiH – je zaključil Lovrinović.