Slabi učenci vodijo Bošnjake, ceno plačuje država

Piše: Ernad Metaj

---

Eden največjih islamskih pesnikov Rumi je napisal, da »naziv ne sme biti na račun znanja«. Koliko danes vedo tisti, ki jim Bošnjaki zaupajo in jih potiskajo v vodenje države, kaže njihova podpora direktorju s sumljivo diplomo, še bolj pa trditev enega izmed njih na protestu: »Jaz sem se danes zbral tukaj v svojem osebnem imenu.« V ljudskem jeziku bi rekli, da ta ne ve, ali gre ali prihaja, a je znal zaposliti ženo v Zavodu za zdravstveno zavarovanje, med drugim to brani s trditvijo, da je v zavodih 95 odstotkov ljudi zaposlenih brez razpisa.

Znanje je pri Bošnjakih že zdavnaj potisnjeno v drugi plan, prednost pred sposobnimi so dobili ustrezni, tisti, ki pa zganjajo hrup, pokrivajo pomanjkanje znanja. Jasno je torej, zakaj imamo na politični sceni veliko hrupa, od katerega imajo korist le tisti, ki vpijejo, in tisti, ki jih branijo. Vsi so domoljubi in vsi se borijo za BiH, njihovi žepi se polnijo in oni ne čutijo podražitev, zaradi katerih bo ljudstvo vse manj jedlo.

Zadnja dogajanja so povsem razgalila resničnost, da Bošnjake, pa tudi celotno državo, vodijo slabi učenci. Zanje je »propadanje« naravno stanje, zato se niti ne zavedajo, da na družbo delujejo kot elementarna nesreča. Država se ne brani s protesti podpore tistim, za katere obstaja sum, da so storili kriminal, s tem se le spodkopava pravosodni sistem in daje alibi tistim, ki zanikajo sodbe mednarodnega sodišča za vojne zločine. 

Lani je v nekem intervjuju profesor Filozofske fakultete v Tuzli dr. Mensur Husić pravilno ugotovil, da so instant diplome, pridobljene čez noč, zarota proti Bošnjakom. Tisto, česar ni izrekel, je, da večinoma Bošnjaki delajo sami proti sebi. V povojnem obdobju so večinoma nadzorovali izobraževalne procese v BiH, rezultati pa so se izkazali za pogubne za državo in družbo. To malo spodbujali so Srbi in Hrvati, ki so odpirali vrata svojih zasebnih fakultet za Bošnjake, »lačne diplom«. Tako so dobivali sogovornike, ki imajo naziv, a nimajo znanja. Vprašljivo je celo tista »prva med Bošnjaki«, kar bi lahko bilo tudi pojasnilo za nevihteno bahavost in drznost.

Neodgovorni so se maskirali z vero v Boga, pozabljajoč, da se niti tu vse ne more in ne sme pripisati zgolj obiskom mošeje. Prva in najpomembnejša obveznost v islamu je učiti, in to seveda ne pomeni le obveznih farzov. Zlorabili so tudi borce, tako da so v njihove organizacije namestili lastne klone, ki so preko nepovratnih sredstev razvijali zasebne posle. Nekateri so postali tako bahavi, da niti skorumpirano pravosodje ni več moglo gledati skozi prste.

Bolj ko je Bošnjakov bogatih, manj je države. Vse manj je upanja, da bo v prihodnosti drugače, saj tisti, ki so alternativa, niso pokazali znanja, čeprav so si izmislili celo dve ministrstvi za izobraževanje. Posamezniki so postali ministri, dobili so naziv, mi pa smo izvedeli, da znanje še vedno čepi na rezervni klopi. Nekaterim ministrom je morda veter odpihnil diplomo, a hudič je že zdavnaj odnesel šalo.