Logika Naše stranke in Damirja Nikšića: Bošnjaki ne morejo graditi državljanske družbe, to lahko storijo le Ostali, a jih ni dovolj

Poslanec Naše stranke v Predstavniškem domu Parlamenta Federacije BiH Damir Nikšić je v komentarju primera “Kovačević” pred Evropskim sodiščem za človekove pravice dejal, da ga skrbi ideja, da se odpre možnost, da vsi državljani Bosne in Hercegovine dobijo možnost, da ne glede na svojo etnično pripadnost glasujejo za člane Predsedstva BiH, ne glede na to, iz katerega naroda prihaja kandidat, saj bi to lahko bosansko demokracijo spremenilo v “surovo demografijo”, piše Istraga.ba.

Dodal je, da je za tako nekaj prepozno, saj prihaja po treh desetletjih vojne demokracije v državi, iz katere so konzervativci in vojaški dobičkarji razselili večino progresivne inteligence, večino učenih, strokovnih, sposobnih, miroljubnih ljudi srednjega državljanskega in delavskega razreda, večino državljanskega (liberalnega) svetovnega nazora.

“Brez te kritične mase svobodnih državljank in državljanov odprtega uma, brez tega možganov, brez te pameti, brez te ‘državljanske večine’ ali ‘večinskega državljanstva’, brez svobodne, odprte, državljanske družbe – bo načelo ‘en človek, en glas’ le dodatno služilo hitrejšemu krepitvi in končnemu tekmovanju konzervativnih sil, poglobilo verske razlike,” je dejal Nikšić.

Eden od odgovorov komentatorjev na Nikšićev status, objavljen na njegovem profilu na Facebooku, je bil “da se ne strinja z njim” in da bo prišel čas, ko bodo ljudje prepoznali, kdo je zanje dober, ne glede na etnično izražanje, torej da se ne strinja glede demografskega argumenta in da mu je treba dati priložnost.

“No, to je demografija. Ni dovolj ‘Ostalih’, da bi bilo tako. O tem govori besedilo,” je zaključil Nikšić.

Iz Nikšićevega odgovora je mogoče sklepati, da on kot edine sposobne državljane za državljansko progresivno družbo vidi tiste, ki se ne izrekajo kot pripadniki konstitutivnih narodov, torej pripadnike nekonstitutivnih narodov, ki jih Ustav združuje v kategorijo Ostalih.

Zdi se, da za Nikšića že samo etnično izražanje na začetku določa, kdo je sposoben in kdo ne za državljansko družbo. To, da se nekdo izreka kot Bošnjak, Hrvat ali Srb, ne določa njegovih političnih stališč, ne glede na to, koliko bi si kdo želel to videti na ta način. Če bi določalo, Naša stranka zagotovo ne bi obstajala, saj je nastala prav v večinsko bošnjaški družbi in dobiva glasove v veliki meri tudi od Bošnjakov, verjetno največ.

Iz Nikšićevega komentarja je jasno, da ko govori o surovi demografiji, misli na Bošnjake, čeprav v praksi živimo v surovi etnični realnosti, v kateri večina državljanov, predvsem Bošnjakov in manjšega števila pripadnikov drugih etnij, ima prednost le še v Predsedstvu, medtem ko na vseh drugih ravneh v resničnosti prevladuje manjšina državljanov, torej srbsko-hrvaški blok.

Iz Nikšićevega stališča je mogoče sklepati tudi, da trenutna izbira članov Predsedstva BiH iz Federacije, Bošnjakov in Hrvatov, predstavlja surovo demografijo, saj je v Federaciji skoraj 80 odstotkov Bošnjakov.

Prav takšna politična realnost je nekaj, kar Nikšić meni, da je nepravično in verjetno motiv njegovega pisanja, ne pa strah, da bo s potencialno potrditvijo sodbe Kovačević prišlo do izida, o katerem je govoril. Ker sodba “Kovačević”, tudi če bo potrjena, ne bo implementirana, bo pa ovirala namen spremembe načina izvolitve članov Predsedstva iz Federacije BiH.

Prav stranke Trojke, še posebej NiP, v dogovoru s HDZ-jem poskušajo spremeniti način izvolitve članov Predsedstva, da bi zmanjšali moč glasov večine državljanov in jo zmanjšali na voljo manjšine državljanov, predvsem Srbov in Hrvatov.

Gledati institucijo kolektivnega Predsedstva izven konteksta razmerij moči v vseh drugih državnih in entitetskih institucijah koristi prav tistim, ki imajo prevlado v državi, srbsko-hrvaškemu bloku.

V preambuli Ustava Bosne in Hercegovine jasno piše, da “Bošnjaki, Hrvati in Srbi, kot konstitutivni narodi (v skupnosti z ostalimi), in državljani Bosne in Hercegovine s tem določajo Ustav Bosne in Hercegovine”.

Ustav prepoznava, da določene pravice uživamo kot pripadniki narodov, nato pa dodatno, kot pripadniki državljanov. Torej državljani niso nekakšni imaginarni člani družbe, ampak tudi Hrvati in Bošnjaki in Srbi in vsi drugi pripadniki tudi etničnih skupnosti.

Na državni ravni se je to implementiralo skozi dvodomni parlament, Predstavniški dom, v katerem sedijo poslanci ne glede na njihovo etnično poreklo, in Dom narodov, v katerem sedijo pripadniki narodov.

Če Naši stranki ne ustreza trenutni način izvolitve članov Predsedstva, bi bil red, da predlagajo predlog, s katerim bodo zadovoljili kriterije, ki jih vidimo v Parlamentarni skupščini BiH, in s tem pogojili kakršno koli spremembo trenutnega načina izvolitve članov Predsedstva.

Če predstavniki Naše stranke menijo, da morajo etnične skupnosti imeti prevladujoč vpliv na izvolitev članov Predsedstva in onemogočiti “surovo demografijo”, potem morajo tudi zadovoljiti položaj državljanov kot celote, ne pa zmanjševati pojma državljanov na pripadnike Ostalih, kot je to storil NiP, ko je predlagal uvedbo četrtega člana Predsedstva.

Prav uvedba četrtega člana Predsedstva, ki bi ga izvolili vsi državljani Bosne in Hercegovine s celotnega ozemlja države kot ene volilne enote, je edini možni kompromis, če želi nekdo iz članov Predsedstva narediti predstavnike narodov. Četrtega člana Predsedstva ne bi mogli izvoliti le Ostali, saj nimajo ekskluzivne pravice do pojma “državljan”.

Takšen četrti član Predsedstva bi ustrezal Predstavniškemu domu BiH v primeru, da bo preglasan, za razliko od na primer člana Predsedstva iz vrst Srbov, ki ustreza Narodni skupščini RS, ali člana iz vrst Hrvatov in vrst Bošnjakov, ki ustrezata etničnim klubom v Domu narodov FBiH. Takšen četrti član bi izvolil 25 odstotkov veleposlanikov in konzulov. S to rešitvijo bi bile vse dosedanje sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v delu, ki se nanaša na Predsedstvo, zadovoljene. Čas je, da stranke Trojke pokažejo malo značaja.