Sattlerjevo lobiranje: V Bruslju je zahteval, da EUFOR ne pošilja dodatnih sil v BiH

(Patria) - Vodja delegacije EU v Bosni in Hercegovini Johann Sattler je v zadnjih dveh mesecih lobiral v korist Republike srbske, je izvedela Istraga.ba.

Natančneje, Sattler je junija v Bruslju lobiral, da EUFOR ne pošilja dodatnih sil v BiH, medtem ko je julija v Predsedstvu BiH od člana Predsedstva BiH Denisa Bećirovića zahteval podporo projektoma Republike srbske – novi vzhodni plinski povezavi in gradnji hidroelektrarne Buk Bijela na Drini.

Po tem, ko je predsednik Republike srbske Milorad Dodik to poletje najprej neuradno, nato pa še skozi institucije tega entiteta sprožil postopek suspenzije Ustavnega sodišča BiH in večkrat napovedal odcepitev, so številni uradniki v BiH pozivali k okrepitvi sil EUFOR-ja. Več pozivov k okrepitvi sil EUFOR-ja je poslal tudi član Predsedstva BiH Denis Bećirović.

»Glede na najnovejše nevarne protiustavne odločitve organov entitete Republika srbska, z namenom pravočasnega ukrepanja in preprečevanja možnih negativnih posledic ter ohranjanja stabilnosti in varnosti v Bosni in Hercegovini ter regiji Zahodnega Balkana, je izjemno pomembno nujno razporeditev dodatnih in znatno močnejših sil EUFOR-ja v Bosni in Hercegovini v čim krajšem možnem času.

Menim, da bi nove enote EUFOR-ja morale biti predvsem razporejene v Brčko Distriktu BiH, pa tudi na drugih strateških območjih,« je dejal Bećirović za avstrijski Der Standard.

Vendar pa je nekaj tednov pred tem vodja delegacije EU v BiH Johann Sattler prepričeval poveljstvo EUFOR-ja, da ni potrebe po angažmaju dodatnih sil BiH. Sattler je bil po informacijah Istrage še posebej proti dodatni okrepitvi turškega kontingenta v EUFOR-ju.

Hkrati sta Sattler in drugi uradniki EU lobirala, da bi Madžarska prevzela poveljstvo nad silami EUFOR-ja. Informacijo o »zamenjavi« na čelu EUFOR-ja je prvi objavil dunajski Der Standard.

Avstrija, piše omenjeni časnik, prvič po 15 letih poveljniško vodenje misije EUFOR-ja v Bosni in Hercegovini prepušča prihodnje leto in sicer Madžarski. Po njihovih informacijah bo novi generalmajor postal Laszlo Sticz. Nasledil bo avstrijskega generalmajorja Helmuta Habermayera.

Madžarska je, spomnimo, zelo prijateljsko naklonjena uradnikom Republike srbske, sam premier Viktor Orban pa je nasprotoval stališču, da naj bi EU uvedla sankcije Miloradu Dodiku in drugim uradnikom RS.

Poleg primera EUFOR-ja je Johann Sattler po informacijah Istrage lobiral tudi za projekte Republike srbske. Tako je vodja delegacije EU v BiH med nedavnim srečanjem v Predsedstvu BiH prosil člana Predsedstva Denisa Bećirovića, naj podpre projekt Nova vzhodna povezava, s katero bi Republika srbska dodatno utrdila svoje povezave z Rusijo.

Bećirović je po informacijah Istrage zavrnil Sattlerjev predlog in vztrajal pri prejšnjem stališču, da ne bo podprl energetskih projektov iz RS, dokler ne bo sprejet zakon o plinu na državni ravni.

Spomnimo, da je takratna predsedujoča Predsedstva BiH Željka Cvijanović 21. junija predlagala, da Predsedstvo BiH sprejme odločitev o začetku postopka vodenja pogajanj s Srbijo glede izgradnje Nove vzhodne povezave.

Ko pa sta člana Predsedstva BiH Željko Komšić in Denis Bećirović dejala, da ne bosta glasovala za sprejem te odločitve brez predhodnega sprejetja zakona o plinu na ravni BiH in sprejetja odločitev, ki se nanašajo na Južno povezavo, je Cvijanovićeva Novo vzhodno plinsko povezavo umaknila z dnevnega reda.

Spomnimo, da je Svet ministrov BiH na seji 11. maja letos potrdil Predlog predloga meddržavne pogodbe med BiH in Srbijo o izgradnji plinovoda Nova vzhodna povezava BiH in Srbije.

Nova vzhodna povezava je skupni projekt Srbije in Republike srbske, ki je bil sprožen brez soglasja institucij Bosne in Hercegovine. Sporazum o izgradnji tega plinovoda sta marca lani podpisala uradnika Republike srbske in Republike Srbije. Magistralni plinovod iz Srbije proti Republiki srbski, kot je bilo takrat sporočeno, naj bi bil po trasi Inđija – Mačvanski Prnjavor – Bijeljina – Doboj – Banjaluka – Prijedor – Novi Grad dokončan v naslednjih petih letih. To bi bila druga plinska povezava med Srbijo in Republiko srbsko oziroma BiH.

Glede na to, da gre za meddržavni projekt, je potrebno soglasje institucij BiH.

Prav tako se oblasti RS zavzemajo za realizacijo projekta gradnje hidroelektrarne Buk Bijela na Drini. Ta energetski objekt je Republika srbska načrtovala graditi s Republiko Srbijo. Vendar, ker gre za meddržavno pogodbo, je potrebno soglasje institucij BiH, ključno vlogo pa ima Predsedstvo BiH. Zato je Sattler poskušal izlobirati v Predsedstvu BiH sprejem odločitve v korist Republike srbske, v prepričanju, da bo na ta način »deeskaliral« situacijo v BiH.