Ljubljana: Odprta razstava o preživelih genocida v Srebrenici, ki danes živijo v Sloveniji

(Patria) - V Muslimanskem kulturnem centru v Ljubljani je bila odprta razstava, v središču katere so pričevanja oseb, ki so preživele genocid v Srebrenici in danes svoj život nadaljujejo v Sloveniji.

Razstavo sta odprla zgodovinar Oto Luthar in nekdanji predsedujoči kolegija direktorjev Inštituta za pogrešane osebe Bosne in Hercegovine Amor Mašović.



Na odprtju razstave, v skupni organizaciji Spominskega centra in Muslimanskega kulturnega centra v Ljubljani, je govorila tudi pomočnica direktorja Spominskega centra Amra Begić Fazlić.

Razstava predstavlja življenjske zgodbe 15 prič genocida – skozi video posnetke, besedilne prikaze in osebne predmete, ki so ohranjeni iz časa vojne.

Pričevanja so nastajala več kot leto in pol skozi skrbno in etično odgovorno raziskovanje.

Ekipa Spominskega centra Srebrenica, ki ima bogate izkušnje pri delu s preživelimi genocida, je posnela dvo-urni intervju z vsako pričo, nato pa jih prilagodila v strnjene video oblike, dolge do pet minut, ki so na voljo obiskovalcem razstave.

- V teh povzetkih smo poskušali zajeti različne vidike genocida v Srebrenici – od zelo intimnih spominov na izgubo najbližjih, do pričevanj o širšem kontekstu priprav na genocid, ki so se začele že z zločini v Prijedoru, poleti 1992. leta – je pojasnila Ela Porić, koordinatorka spominskega programa '8372 živih pričevanj'.



Kot je dodala, je razstava zasnovana tako, da je razumljiva tudi tistim, ki o vojni v BiH vedo malo ali nič.

Skozi video, besedilne in prostorske prikaze razstava obiskovalcem približa razumevanje širšega zgodovinskega, družbenega in političnega konteksta.

Mufti Islamske skupnosti v Sloveniji Nevzet Porić je poudaril, da ima program dvojno poslanstvo.

- Prvič, da prenesemo sporočilo o Srebrenici na mlade. Drugič, da poudarimo odnos in povezanost Slovenije z mestom najhujšega zločina v Evropi po drugi svetovni vojni – je dejal Porić.

Poudaril je tudi pomen doslednega in resničnega predstavljanja zgodovine.

- Slovenija je, ko govorimo o priznanju genocida v Srebrenici, vedno na strani dokazanih dejstev. Na strani tistih, ki se borijo proti relativizaciji in zanikanju – je dodal Porić.



Amra Begić Fazlić, pomočnica direktorja Spominskega centra Srebrenica, je razstavo v Ljubljani opisala kot "majhen, a močan korak v procesu izgradnje kolektivne zavesti o genocidu v Srebrenici – motivira nas, da se spominjamo preteklosti in se borimo za svet brez nasilja in sovraštva".

- Ko govorimo o raziskovanju zločinov, razvoju izobraževalnih dejavnosti in številnih drugih dejavnostih, je Spominski center Srebrenica v zadnjih petih letih doživel popolno preobrazbo in postal prepoznavno središče na področju muzeologije in historiografije.

Sodelujejo z mnogimi najpomembnejšimi institucijami z vsega sveta in zahvaljujoč številnim partnerjem so postali institucija, ki po ničemer ne zaostaja za največjimi spominskimi centri v razvitem svetu – je dejala Begić Fazlić.

Napovedala je tudi pripravo treh velikih razstav, ki bodo obeležile tri desetletja od genocida v Srebrenici.



- Resolucija Združenih narodov o genocidu v Srebrenici poudarja vlogo izobraževalnih institucij v boju proti zanikanju genocida, zato Spominski center razvija vrsto orodij, ki bodo pomagala učiteljem in drugim v izobraževalnem sistemu pri razlagi najhujših zločinov proti človeštvu in olajšala približevanje teh tem mladim, ne le v Bosni in Hercegovini, temveč tudi po vsem svetu – je navedla Begić Fazlić.

Razstava, ki je bila prvotno načrtovana v Muzeju sodobne in novejše zgodovine Slovenije, je vzbudila zanimanje širše javnosti. Edini razlog za njeno premestitev je bil končni predlog muzeja, da se izpusti prvi del uvodnega panoja.

Izpustitev uvodnega konteksta nikakor ne more biti del priznanih muzeoloških principov in strokovnih postopkov.

Premestitev razstave v prostore Muslimanskega kulturnega centra je bila po besedah organizatorjev nujna, saj predstavljanje genocida ne sme biti podvrženo kompromisom in poskusom omiljenja posameznih dejstev.



Razstava bo v Ljubljani odprta do 13. julija 2025, nato pa bo gostovala tudi v drugih mestih po Sloveniji.

Program bodo spremljale tudi številne javne razprave z uglednimi slovenskimi strokovnjaki, kot so Matjaž Nahtigal, Jasminka Dedić in Darja Zaviršek.