Čovićeve pro-ruske in vrednote UZP ga priporočajo Sattlerju za vodjo evropske poti BiH

Napisal Rasim Belko

---

Dragan Čović je eden najmočnejših zagovornikov in prvakov evropskih integracij Bosne in Hercegovine, je danes v kamere izstrelil vodja delegacije EU Johann Sattler, po srečanju z Draganom Čovićem, vodjo HDZ.

Zaradi pandemije koronavirusa Sattler in Čović v Mostarju nosita zaščitno opremo, pod katero se skrivata maske interesov, laži in protidržavne oziroma protibosanskohercegovske politike.

Delovanje diplomatov Evropske unije v Bosni in Hercegovini je že več kot desetletje šarada neumnosti in laži, za katerimi se skrivajo različne ravni interesov.

Postavlja se vprašanje, po kakšnih merilih evropski uradniki pošiljajo predstavnike v Bosno in Hercegovino. Brez dvoma je jasno, da gre za nesposobne kadre, saj ti kadri Bosne in Hercegovine niso približali Uniji niti za milimeter.

In kako bi tudi, ko trdijo, da je Dragan Čović največji nosilec evropske poti BiH. Vendar pa se je celotna zgodba o Čoviću kot vodji integracij BiH začela s Petrom Sorensenom, nadaljevala z Lars-Gunnarjem Wigemarkom in očitno še traja s Sattlerjem.

Zasebni interesi slabih diplomatov ali višji interesi evropskih birokratov? Kaj je razlog za takšno obnašanje tistih, od katerih se pričakuje demokratizacija predvsem naše politične scene, pa tudi popolna promocija naše evropske poti.

V OHR imamo visokega, v Delegaciji EU posebnega predstavnika, v državi pa kaos, za katerega so tudi oni v precejšnji meri odgovorni.

Brez vizije o reševanju nalog, ki so jim bile zaupane, ob nenehnem pozdravljanju odgovornih bh. politikov, so se evropski predstavniki na videz izgubili in brez moči, da bi kaj storili. Vendar pa je njihov uspeh bilo ohranjanje Dragana Čovića na politični sceni.

Peter Sorensen se je pretvarjal, da išče rešitev za vprašanje “Sejdić-Finci”, v resnici pa je s to igro poskušal vključiti HDZ v Ustavo BiH, tako da bi si za vedno zagotovili mesto v Predsedstvu BiH.

Po neuspehu je bil pred iztekom mandata premeščen na drugo funkcijo.

“Veleposlaniku Wigemarku je bilo verjetno nekoliko neprijetno pustiti za seboj kaos in morje nedokončanih poslov, ki mu jih je nekoč v naročje potisnil njegov predhodnik Peter Sorensen. Se še kdo spomni tega danskega diplomata, ki se je povsem izgubil v brezpotjih bosanske realnosti, promovirajoč lažne reformatorje in nato pobegnil v Ženevo?”, se je v kolumni za infomedia Balkan iz avgusta lani spraševal Ranko Mavrak.

Sled dogodkov iz teh dveh Mavrakovih stavkov morda najbolje opisuje način in učinkovitost delovanja posebnih predstavnikov EU.

 

Če smo Sorensena med drugim pomnili po poskusu preoblikovanja Ustave v korist HDZ in Dragana Čovića, je Lars-Gunnar Wigemark imel nekoliko daljši seznam za spomine.

Bil je zagovornik prenehanja uporabe bonskih pooblastil OHR-ja s trditvijo, da ne morejo nadomestiti sodišč v tej državi in da je treba zagotoviti vladavino prava, kar je temeljno vprašanje.

Prav tako se Wigemark ni branil lobiranja za politične interese Dragana Čovića in Milorada Dodika, medtem ko je govoril, da Bosna in Hercegovina ne bo v EU, dokler se znotraj države ne dogovorijo.

Po čem je morda najbolj ostal v spominu, je Zakon o trošarinah, zaradi katerega so se državljani te države znašli pod novimi bremeni, politiki pa pred izzivom, kje in kako razdeliti denar.

Wigemark je odšel, Sattler je prišel, politika se ni spremenila.

Sedanji vodja Delegacije EU Johann Sattler je le nadaljeval tam, kjer so predhodniki obstali. Nešteto sestankov brez učinka, zgodbe in pravljice…

Čeprav vsi evropski uradniki z mandatom v Bosni in Hercegovini govorijo o tem, da ta država ne bo v Unijo, dokler domači voditelji ne prevzamejo odgovornosti, vsakič, ko izostane dogovor, ki je v nasprotju z željami EU, se potrudijo, da se domači med seboj dogovorijo.

Tako je bilo s trošarinami, tako je bilo nedavno s sporazumom BiH z IMF. SDA, HDZ in SNSD se niso mogli dogovoriti. Vse bolj je bilo verjetno, da bo sporazum propadel, nato pa se je pojavil Sattler in organiziral plemenski sestanek Bakir Izetbegović, Dragan Čović in Milorad Dodik.

In glej čudo, dogovorili so se. In vsakič enako. Vsakič znova evropska diplomacija v BiH poniža institucije Bosne in Hercegovine, da bi za svoje in sebi blizu zagotovila roke. Izetbegović, Dodik in Čović so le ikebane teh in takšnih politik.

Morda Sattler zato Čovića smatra za vodilnega predstavnika evropske poti BiH. Ja, tistega Dragana Čovića, ki mimo vseh pravil Evropske unije podpira in brani vojne zločince in njihove zločine.

Tistega Čovića, ki je v Hercegovini uničil vse, kar je lahko uničil.

In končno, tistega Čovića, ki z Dodikom in Aleksandrom Vučićem igra po notah Rusije. Ne od včeraj. To že dolgo traja.

“Vloga Ruske federacije je nenadomestljiva in temeljna: uravnotežuje, ustvarja ravnotežje moči na svetu in se je ni mogoče izogniti pri reševanju katerega koli mednarodnega problema. Hkrati Bosna in Hercegovina (BiH), za katero je privilegij imeti partnerja v Ruski federaciji, želi razširiti vsestransko sodelovanje z Moskvo, vključno z okrepitvijo medparlamentarnega sodelovanja”, je dejal Čović za "Rossiyske Gazete" po obisku Rusije.

Ali pa se je Bruselj spremenil glede stališča do Rusije, Sattler pa nas je pozabil obvestiti, ali pa je na sceni neka nova igra interesov samo enega v nizu evropskih kadrovikov, ki nas prihaja učiti evropskih vrednot, čeprav so te vrednote pri nas starejše kot v Evropi.

Kaj je motiv Sattlerju, da gre k Čoviću? So ga Čovićeve pro-ruske in UZP-jevske vrednote priporočile Sattlerju za vodjo evropske poti BiH?

Če so Čovićeve vrednote za Sattlerja evropske, potem bi bilo najbolje, da se evropski diplomatski kicoši poberejo iz te države in nas pustijo, da se sami dogovorimo.