Ljevaković v Bosanski Dubici: Tukaj načrtujemo svojo sedanjost in prihodnost

(Patria) - Namestnik reisu-l-uleme Islamske skupnosti v Bosni in Hercegovini, prof. dr. Enes-ef. Ljevaković, je ob odprtju mošeje Čaršijska v Bosanski Dubici sporočil, da obnova te mošeje potrjuje željo po življenju na teh prostorih.

V svojem nagovoru ob slovesnosti je Ljevaković spomnil na težko usodo danes slovesno odprte mošeje. Zgrajena je bila v 17. stoletju, do danes pa je bila večkrat porušena in uničena.

„Bili so poskusi, da bi ji celo izbrisali sled, a se je vsakič po teh sramotnih poskusih njenega odstranjevanja ponovno dvignila v še lepši in trdnejši obliki. Sedaj, ponovno obnovljena, mošeja Čaršijska v Bosanski Dubici, lepa, dostojanstvena in graciozna – ponovno krasi to mesto, ta kraj in celo Bosno, ter v srca dobrih ljudi vnaša toplino in vedrino ter v njih budi najplemenitejša čustva,“ je dejal.

Sporočil je, da ta mošeja, in druge mošeje s podobno usodo, potrjujejo, da so „naše mošeje obstojne, trdne in dolgožive, saj so trdno ukoreninjene v naši deželi in trajno prisotne v naših srcih“.

„Tudi ko bodo porušene in uničene, z Božjo pomočjo in nato z našim trudom, se bodo ponovno dvignile, da bodo svetile in promovirale dobro, saj je takšna usoda zgradb in objektov, iz katerih se pošiljajo lepe besede in sporočila miru,“ je poudaril Ljevaković.
Navedel je, da ima mošeja v življenju muslimanov dve ključni vlogi, ki izhajata že iz njenega imena. V naši tradiciji se za mošejo uporabljata dva izraza – mesdžid in džamija. Mesdžid je prostor, kjer se opravlja sedžda. Torej, mošeja je prostor, kjer musliman opravlja sedždo in druge ibadete, druga vloga, ki jo ima mošeja, na katero kaže njeno drugo ime, pa je, da združuje, zbližuje, poenoti, je pojasnil.

„Iz prve vloge je razumljiva duhovna misija mošeje, saj govori o sedždi, molitvi in vzgoji, iz druge pa njena zemeljska, družbena naloga, saj nas opozarja na obveznost zbiranja, druženja in sodelovanja v dobrem z ljudmi okoli nas. Ti dve ključni vlogi mošeje jasno potrjujeta učenje islama, da mora človek na tem svetu nenehno delati za svoj dunjaluk (posvetni svet) in svoj ahiret (posmrtni svet). Pri tem mora biti nenehno zaveden, da na tem svetu ne živi sam, ampak da poleg njega živijo tudi druga Božja bitja, ter da mora skrbeti tudi za njihove interese in pravice,“ je poudaril.

Vzvišeni Allah od nas zahteva, da tekmujemo v dobrodelnosti, kolikor lahko, da žrtvujemo svoj čas in svoje dobrine na Božji poti, za splošno dobro, in da v tem tekmujemo, je dodal Ljevaković.

„Zato je blagoslovljen vsak kraj, v katerem je mošeja, ki služi svojemu namenu. Njen namen je prav to: vzgojiti ljudi z visokimi moralnimi vrednotami, visoko kulturo in lepimi manirami ter v njih razviti plemenitost. Brez teh vrednot človeško življenje izgubi vonj in slast, izgubi svoj smisel. Tam, kjer je vera pri ljudeh močna, ni primerov osamljenosti in zapuščenosti. Tam nihče ne sme biti zanemarjen. Ljudje drug v drugem prepoznavajo brate in sestre ter jim priskočijo na pomoč, čemur je priča vsak čas in kraj,“ je navedel.

Človek mora skrbeti za svoj odnos do Stvarnika, hkrati pa tudi za svoj odnos do Njegovih bitij, predvsem pa do človeka, je med drugim sporočil namestnik reisu-l-uleme.

„Človek ne more gledati samo svoj interes in zanemariti interese tistih okoli sebe. Vera nas uči, da moramo skrbeti zase, za svoje bližnje, pa tudi za vse ljudi, s katerimi živimo in delimo ta skupni košček planeta Zemlje. Zato s tega blagoslovljenega kraja ob tem posebnem dnevu sporočamo, da je ta lepa dežela prostorna in dovolj široka za vse njene državljane in narode. V njej je dovolj prostora za vse nas in ona je naša skupna domovina. Z obnovo mošej potrjujemo, da želimo živeti na teh naših prostorih. Tukaj načrtujemo svojo sedanjost in prihodnost,“ je poudaril.

Vera od nas zahteva ne le, da skrbimo zase tiste, ki zdaj živimo, ampak tudi za prihodnje generacije, ki bodo prišle – kakšno deželo jim zapuščamo v dediščino, je poudaril Ljevaković.

„Ta naša mošeja in druga vakufska dobra (dobrodelna sredstva) so pričevanje, da so tukaj živeli in umirali čestiti ljudje, ki so se trudili, delali in na koncu odšli s tega sveta, a so nam zapustili to dediščino, zato je na nas, da nadaljujemo po njihovih stopinjah, ter da te blagoslove, ki jih imamo v deželi Bosni in Hercegovini, ohranimo, oplemenitimo, izboljšamo in zapustimo v amanet (zavezo) prihodnjim rodovom in generacijam. Danes to mošejo izročamo ljudem tega mesta v upanju, da jo bodo ljubili in skrbeli zanjo. Bog, spusti svoj blagoslov nanjo in jo vzemi pod svojo zaščito. In jo naredi za svetilnik dobrega in milosti ter rastlinjak vrlin,“ je zaključil namestnik reisu-l-uleme.