Livanjski sir zaščiten kot blagovna znamka, a ni obvarjen pred okrutnostjo trga

SARAJEVO, (Patria) - Po zaslugi vztrajnosti Združenja proizvajalcev avtohtonega livanjskega sira „Cincar“ je ta največja livanjska blagovna znamka pred dvema letoma zaščitena. Agencija za varnost hrane BiH je izdala odločbo o zaščiti njegove izvirnosti, napovedana je bila tudi skorajšnja možnost njegovega izvoza, vendar se to ni zgodilo do danes. Zato, pa tudi zaradi povečanih proizvodnih stroškov, mali proizvajalci obupujejo in mini sirarne ena za drugo izginjajo.

Zaščita izvirnosti livanjskega sira, pridelanega na tradicionalen način, iz nepasteriziranega mleka, bi morala malim proizvajalcem omogočiti izstop na evropski trg in boljšo ceno. S podporo Češke razvojne agencije in mestne uprave v Livnu je bila ustanovljena tudi zadruga.

„Koncept zadruge je pomagati pri prodaji, to je v bistvu največji problem – izvoz. No, delali bomo eno leto na lokalni ravni, oziroma na federalni ravni, nato bomo po enem letu, tako so nam rekli, vložili prošnjo za izvoz,“ je pred šestimi meseci dejal Jozo Baković, predsednik Združenja proizvajalcev avtohtonega livanjskega sira „Cincar“.

Od zaščite izvirnosti pa sta minili dve leti. Sir še vedno ne more čez mejo, zadrugarji pa se počasi razhajajo.

„Veliko ljudi je obupalo med čakanjem. Čeprav tega ne želijo več početi mladi, se blago in živina prodajata, ljudje gredo v mesto,“ pravi Nedžad Burkić, lastnik družinskega podjetja.

Tradcija pridelave sira v družini Burkić, ki traja skoraj 100 let, se je večinoma prenašala po ženski liniji. Tako se je Irma, žena Nedžada, naučila obrti od svoje tašče, sir pa se je prodajal v Dalmacijo: „Kolikor sem jaz tukaj v Guberju, nikoli nismo imeli težav s prodajo. Prej je seveda šlo na črno, pošiljal se je na Hrvaško, zdaj pa vse prodamo tukaj v svojem prostoru, zdaj ne gre več tja dol.“

Dve pandemski leti sta škodili tudi velikim proizvajalcem, ki nimajo težav z izvozom. Vendar, kot pravijo ljudje – vsako zlo je za nekaj dobro.

„Naučili smo se, da moramo biti pri prodaji še širši, da izvažamo v čim več držav, in tako smo v teh dveh letih povečali izvoz za več kot 50 %. Torej, zdaj od celotne proizvodnje – 60 % gre za izvoz,“ poudarja Tomislav Puđa, lastnik sirarne.

Dnevno proizvedejo dve toni sira. V zadnjem času opažajo še en pozitiven trend, dodaja Puđa: „Včasih je veliko ljudi odhajalo ven, na primer v Nemčijo. In zdaj imamo povpraševanja, da bi se nekateri vrnili. Evo, čakamo jih z odprtimi rokami. Prav tako moram omeniti, da smo v zadnjem času zaposlili veliko mladih ljudi.“

Trenutno v sirarni dela 40 ljudi, skrbijo pa tudi za svoje kooperante. Povečali so odkupne cene in za liter kravjega mleka, odvisno od kakovosti, plačajo od 60 do 85 feningov, za ovčje marko in pol, za kozje marko in 30. Zavedajo se, da kmetje zaradi povečanih proizvodnih stroškov komaj preživijo, in da brez kooperantov ni sirarn.