Voditelji euroobmočja po 18 urah našli rešitev grške krize

VODITELJI euroobmočja so za zaprtimi vrati o Grčiji razpravljali skoraj 18 ur. Najdaljši sestanek v zgodovini Evrope se je končal, potem ko je belgijski premier Charles Michel malo pred 9. uro po srednjeevropskem času na Twitterju objavil samo eno, dolgo pričakovano besedo: "Sporazum".

Donald Tusk, predsednik Evropskega sveta, je na Twitterju zapisal, da je bil dogovor dosežen soglasno. Dodal je, da bo Grčija prejela sredstva iz Evropskega mehanizma za stabilnost, v zameno pa mora izvesti resne reforme. Podrobnosti sporazuma bodo kmalu objavljene na novinarski konferenci v Bruslju.

"Ne moremo si privoščiti, da se utrudimo"

Estonijski premier Taavi Rõivas je prek Twitterja sporočil: "Ne moremo si privoščiti, da se utrudimo. Delali bomo, kolikor bo treba". Vendar se je vrhunec vendarle začel počasi krhati.

Prvi je popustil Miro Cerar, slovenski premier, ki je okoli 7. ure zjutraj zapustil vrh in sporočil, da Slovenija svoj glas prenaša na Nizozemsko. Cerar se je moral umakniti zaradi prej dogovorjenega sestanka s prvim možem Nata Jensom Stoltenbergom v Ljubljani. 

Eno uro po Cerarju je vrh zapustila litovska predsednica Dalia Grybauskaitė. Novinarjem je ob odhodu sporočila, da je dogovor skoraj dosežen. 

Pierre Moscovici, evropski komisar za gospodarske in finančne zadeve, je zjutraj gostoval na francoskem radiu RTL. Sporočil je, da nihče ne želi izključiti Grčije iz euroobmočja, a da je za preprečitev tega treba obnoviti zaupanje. 

"Grčija mora narediti korak naprej pri izvajanju reform. Potrebujemo kompromis med odgovornostjo in solidarnostjo", je izjavil Moscovici.

Na mizi kompromisni predlog

Nemški, francoski in grški voditelji ter predsednik Evropskega sveta so na mizo položili kompromisni predlog, ki bi pomagal pri obstanku Grčije v euroobmočju, in ga predložili ostalim voditeljem držav euroobmočja v sprejetje, navaja v ponedeljek vir blizu pogajanjem.

"Obstaja sporazum četverice, ki je bil posredovan vsem ostalim voditeljem 19 držav euroobmočja", je navedel ta vir za agencijo France Presse, malo potem ko je Evropski svet objavil nadaljevanje razprav na vrhu ob "kompromisu", ki je na mizi.

Kompromis so predstavili nemška kanclerka Angela Merkel, francoski predsednik Francois Hollande, grški premier Aleksis Cipras in predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, navaja vir blizu pogajanjem.

"Dve veliki vprašanji sta ostali odprti, vendar smo pripravili teren in se dogovorili o skoraj vsem ostalem", je navedel vir iz grške vladne delegacije.

Sporni točki sta sodelovanje Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki ga Grčija ne želi, v novem programu reševanja, ter ustanovitev sklada v Luksemburgu s 50 milijardami grških sredstev za zagotovitev izvedbe privatizacije v državi, kar je zamisel, ki jo Atene zavračajo, je povedal isti vir.

"S pištolo ob glavi, kdo bi se strinjal", je dejal vir, kar kaže na težo finančnega položaja, v katerem sta Grčija in njene banke, da bi upravičil koncesije, ki jih mora sprejeti grška vlada.

Schulz: Prihodnost Evrope je negotova

Prihodnost Evrope je negotova, je v ponedeljek izjavil predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz, potem ko so voditelji euroobmočja pozno v noč na izrednem vrhu v Bruslju razpravljali o Grčiji.

"Danes je evropski projekt 'na ostrem robu noža'", je dejal Schulz, član nemške stranke socialdemokratov (SPD), za radio Deutschlandfunk, namigujoč na težko situacijo, v kateri se Evropa nahaja zaradi grške krize.

"V Bruslju so stvari na ostrem robu noža in euroobmočje bi se lahko razletelo", je dodal Schulz, ki pravi, da SPD želi, da Grčija ostane v euroobmočju.

Ko se je ozrl na zamisel nemškega ministrstva za finance, da Grčija začasno izstopi iz euroobmočja, je Schulz dejal: "Ta zamisel o petletnem izstopu ni na mizi. O tem nam ni treba več razpravljati."

Cipras ne želi predati euroobmočju grškega premoženja

Bloomberg je med nočjo objavil, da so pogajanja z Grčijo ponovno v zastoju, potem ko je premier Aleksis Cipras zavrnil zahteve upnikov po ustanovitvi sklada državnega premoženja v vrednosti 50 milijard evrov, s čimer bi se zmanjšala vloga IMF v tretjem programu pomoči.

Težava je, da bi bil ta sklad lociran v Luksemburgu, Grčija pa ne bi mogla samostojno upravljati s premoženjem, ki bi bilo vanj vključeno, ampak bi morala za vse poteze dobiti odobritev institucij EU. Cipras tak predlog dojema kot izgubo suverenosti in ga zavrača.

Cipras je pristal na zmanjšanje pokojnin in povečanje davkov, vendar je načrt privatizacije prek ustanovitve sklada zavrnil, rekoč, da nima mandata za prodajo polovice države.

Po ocenah EU je namreč premoženje, ki ga je Grčija namenila za privatizacijo, vredno le sedem milijard evrov, z ustanovitvijo sklada in prenosom dodatnega premoženja pa bi se ta znesek znatno povečal.