LICEMJERSTVO ČOVIĆA IN HDZ Bližnji kadri v upravnih strukturah BHRT in RTV FBiH, a jih ne zanima rešitev javnega servisa

Ko je predsednik HDZ BiH Dragan Čović 16. oktobra v jutranjem programu BHRT kot iz topa izstrelil, da mu v proračunu institucij BiH ni sporen BHRT „ker nikoli niso imeli dvomov o tem“, že takrat je vedel, da predlagani proračun ne bo imel podpore, a je zvito pustil vtis, kot da je tudi on za rešitve problemov državnega javnega RTV servisa.

Proračun ni bil sprejet, novi predlog, ki je prispel v PS BiH, pa ni vključeval BHRT, niti kulturnih institucij. Takrat se Čović ni oglašal.

Kadri HDZ se javno hvalijo, da ne plačujejo RTV naročnine, pred nekaj dnevi pa je to ponovila Marina Pendeš prav v programu BHRT. Z nasmehom je dejala, da plačuje kabelsko 80 KM, ne plačuje pa RTV takse. Dodala je, da sicer ne bi imela nič proti, da se od tega odvaja 10 KM za BHRT, a da zdaj ne plačuje RTV takse.

Ko je 27. novembra na platoju institucij BiH potekal protest zaposlenih BHRT kot zadnji apel za rešitev javnega RTV servisa kot enega od simbolov urejene države, je v dvorani Parlamenta BiH le en poslanec omenil probleme, s katerimi se sooča BHRT. To je bil Jasmin Emrić, a predsedujoči doma Marinko Čavara (HDZ) ni imel potrpljenja počakati, da Emrić zaključi izlaganje, čeprav je govoril o BHRT in usodi 800 zaposlenih, in ga je prekinil zaradi poteka časa.

A ni tako, da HDZ in Čović nimata svojih podaljšanih rok v upravnih strukturah BHRT. Leta novinarji Večernjega lista imenujejo v upravni odbor BHRT. Tako je bil v prejšnjem mandatu to Valentina Rupčić, medtem ko je bil v nov saziv izvoljen Jozo Pavković, prav tako iz Večernjega lista. Novi UO še čaka potrditev v Domu narodov PS BiH, če se do takrat ugasi javni servis. Tudi bivši direktor BHT Mario Vrankić je blizu HDZ.

Ni skrivnost, da sta bila Čović in HDZ glavna protagonista vzpostavitve kanala v hrvaškem jeziku, zato je na tej ideji nastala RTV Herceg-Bosne, ki danes na tiskovnih konferencah prednostno postavlja vprašanja pred BHRT ali FTV, še posebej, ko izjave daje Borjana Krišto!? Toda kljub temu je HDZ nadaljeval s kadrovanjem tudi na BHRT, pa tudi na FTV ob prihodu na oblast strank Trojke. V UO RTV FBiH je bil imenovan Zoran Krešić iz Večernjega lista, na njegovo imenovanje so opozarjali tudi iz veleposlaništva ZDA. Krešićevi članki v Večernjem listu so hujskaški in negativno nastrojeni do Bošnjakov, pa tudi do Sarajeva. Vendar to ni bila ovira, da so poslanci Trojke dvignili roke za Krešićevo imenovanje. Krešić bi kot član UO RTV FBiH moral vedeti, da se z ugašanjem BHRT ugasne tudi entitetni oddajnik, od katerega pobira svoje članstvo v UO.

Prav po njegovem imenovanju so številni državljani izražali nezadovoljstvo in napovedali, da bodo prenehali plačevati RTV takso. Tudi podatki za leto 2024 jasno kažejo, da javne servise BHRT in RTV FBiH večinsko financirajo Bošnjaki. Od marca do konca oktobra 2024, v osmih mesecih, je bilo v FBiH pobranih taks v višini 20.827.800 KM. Od tega zneska je bilo največ vplačanih v Sarajevu 6.367.080 KM, Tuzli 5.435.683,50 KM, Zenici 3.815.220,50 KM, Bihaću 2.605.702,50 KM, Travniku 950.040 KM. V Mostarju je bilo zbranih 666.052,50 KM. Če bi ta denar delili z osmimi meseci, mesečno iz Mostarja zberemo 83.256 KM, ko pa delimo s 7,50 KM, kolikor znaša RTV taksa, to pomeni, da RTV takso plačuje okoli 11.100 prebivalcev Mostarja. Taksa se namreč pobira le od uporabnikov JP Elektroprivreda BiH.

Novinarji priljubljenega Čovićevga Večernjega lista so bili imenovani tudi v upravne strukture Federalne novinske agencije.

Toda medtem ko se poziva na domovino Bosno in Hercegovino, bi moral Čović vedeti, da se domovina gradi tudi z močnim javnim servisom. Še vedno ni prepozno, da HDZ in koalicijski partnerji, pa tudi brez sodelovanja SNSD, ponudijo ali sprejmejo rešitve za rešitev BHRT. Razen če to ni bil končni cilj, da se vse, kar nosi predpono državno, poruši in trajno uniči.

Ali ni to pravzaprav cilj s sedmimi kulturnimi institucijami, ki so pomembne za državo.

(A. Vrabac)