Tango metuljev zvezd padalk: Nikšić, Konaković in Forto v evforiji, se jim smeje Zaev iz 'počivališča za voditelje' na poti EU!

Napisal: Rasim Belko @rasimbelko

Obljube so kot polna luna, če jih takoj ne izpolniš, vsak dan bolj bledijo. Ta nemška pregovor morda najbolje opiše, s kakšno hitrostjo se bo zmanjševala in prenehala svetiti umetni bleščavost zgodbe, ki nam jo Trojka prodaja kot zgodovinsko integracijo v EU. Izhajajoč iz tega, da pred njimi ni bilo nič dobrega, so sarajevski trikolori, ne da bi se zavedali zmote lastnih misli, poleteli po medijih in družbenih omrežjih, da nas prepričajo, da je bil 21. marec zgodovinski dan za BiH. In povrh vsega nam servirajo, milo rečeno, hinavsko pridigo, da smo jim, zahvaljujoč njihovim „modrim politikam“, dobili zeleno luč iz Evropske unije.

In niti v sledovih ne želijo povedati, kako izgleda ta trasa, po kateri naj bi stopili po zeleni luči. Zavestno prešuštvujejo težko resnico, da zelena luč, ki smo jo dobili, ni nikakršen kažipot niti dvigalo, ki bo državo Bosno in Hercegovino dvignilo na višjo raven. Na raven srednje razvitih in urejenih članic EU. Namesto resnice, modrijani iz Trojke navdušeno dvigajo roke, v upanju, da jim podarjena vstopnica za pogajanja z EU lahko prinese politično moč, ki so se je kot list na vetru bali vsako sekundo med sejo Evropskega sveta.

Ker jim ni mar, kaj pomeni to, kar nam je Evropska unija podarila iz svojih interesov, niti si ne upajo trezno premišljevati, kakšne posledice bodo na državo Bosno in Hercegovino pustili njihovi popuščanja, da bi se na semaforju neznane poti prižgala zelena luč. Nedvoumna je dejstvo, da so skoraj vse, kar so imeli kot vložek ljudstva in države, ki bi jo morali predstavljati, vložili za to luč samo iz ozko strankarskih in osebnih interesov, nikakor pa ne zaradi interesov ljudstva in države.

In nedvomno jih bo to stalo. Stalo je vse podobne njim v državah, ki so zdaj članice, in še posebej tiste, ki so na poti v EU dali vse, celo identiteto, ne da bi še postali del EU. Njihovi voditelji so na tej evropski poti vlagali preveč, za premalo rezultatov, in ljudstvo je to zelo hitro spoznalo in jih kaznovalo. Zato je praznovanje trikolorjev iz Murphyjevega žepa nesmiselno, ne glede na to, koliko bo trajalo, na koncu bo prineslo streznitev zanje same.

In to ni problem. Problem je, da bo država Bosna in Hercegovina zaradi želje trojice Konaković, Nikšić in Forto, da utrdijo moč in oblast, na koncu prišla v situacijo, da bo na veliko težji način branila svojo obstojnost, neodvisnost in suverenost, kot jo je branila pred tisto zeleno lučjo.

Bosna in Hercegovina je uradno dobila status kandidatke za članstvo v Evropski uniji 15. decembra 2022. leta. Glej čudo, obstajala je država in nekaj se je dogajalo že pred prihodom misijonarjev pod zastavo Schmidta in Murphyja. Je zaradi statusa kandidatke Bosna in Hercegovina napredovala, so se za promil zmanjšale grožnje njeni obstojnosti. Niso, tako kot tudi po 21. marcu 2024. leta te grožnje ne bodo izginile, ampak bodo še nevarnejše in vidnejše.

Spomnim se, kako je Dragan Čović, vodja HDZ-ja, divjal po tem, ko je dobil status kandidata. In takrat, kot tudi danes, se je govorilo, da je to zgodovinski dan, zgodovina pa pravi, da vsak dan, ki se v trenutku dogajanja imenuje zgodovinski, ni nič drugega kot prečrtano število v koledarju. Valjda zgodovina po preteku časa definira, kaj je bilo zgodovinsko dobro ali slabo, ne pa Trojka ali Dragan Čović. Vendar niso oni krivi, da težko pridobljene diplome definirajo količino njihovega neznanja.

Turčija bi bila dober primer, ki lahko umiri navdušenje Trojke, vendar obstaja še boljši, celo deloma Trojki bližji vzorec.

Severna Makedonija, prej Republika Makedonija, je uradno spremenila ime 12. februarja 2019. leta. To je storila pod oblastjo Zorana Zaeva, da bi deblokirala evroatlantske integracije, ker ji je Grčija stala na poti. Status kandidatke je dobila leta 2005, pravico do pogajanj pa 19. julija 2022, tri leta po spremembi imena. Severna Makedonija kljub vsemu storjenemu ni članica EU.

In kar je še huje, Severna Makedonija je še danes, kot vsa leta poprej, pod isto količino groženj, ki kot v primeru Bosne in Hercegovine prihajajo skozi hibridne in kibernetske napade, skozi kriminal in obveščevalno podzemlje… Niti vstop v NATO ni zmanjšal teh groženj. Zoran Zaev je z oblasti odšel približno mesec dni po odprtju pogajanj z EU.

Indikativno in skrb vzbujajoče bi za Nikšića lahko bilo tisto, kar je sam takrat napisal Zaevu. „Zoran Zaev, moj prijatelj, je v celoti prevzel odgovornost za poraz svoje stranke na lokalnih volitvah, zato je odstopil s položaja predsednika SDSM-ja in položaja predsednika vlade Severne Makedonije. Vse čas je kazal, da mu je interes državljanov Severne Makedonije na prvem mestu. Zoran Zaev in SDSM sta neposredni žrtvi katastrofalne in hinavske politike Evropske unije v tej državi, pa tudi v celotni regiji“. Torej, Nikšiću je bilo takrat jasno, da je Zaev plačal ceno evropske poti.

Čeprav mu ne želim kvariti evropskega navdušenja, Nikšiću, pa tudi njegovim političnim pajdašem moram napomeniti, da je Zaev Severno Makedonijo popeljal v NATO, a je kljub temu plačal ceno pogajanj z EU. Zaev je za razliko od Trojke to storil zaradi interesov države, a mu je ljudstvo kljub temu dalo rdeči karton, od katerega se ni nikoli opomogel. Lokalni volitve v BiH so čez približno šest mesecev, naj trikolori premislijo, ali potrebujejo in imajo kaj slaviti.

Tisto, česar Trojka očitno ni sposobna razumeti, bi morali razumeti vsi drugi politični subjekti z naslovom na prostoru, ki ga je osvobodila ali branila Armija RBiH. Republika Hrvaška je po 21. marcu 2024. leta postala veliko resnejša grožnja, kot je bila prej. Politično slep je vsak, kdor ne vidi, da so Plenković, Grlić Radman, Zovko slavili zeleno luč za pogajanja BiH in EU v enaki meri, kot so to počeli trikolori kot politične marionete (lutke na vrvici predstave o uspešnosti države, ki ji še danes grozi izginotje).

„Uspelo nam je“, je vzkliknil Plenković, pa nas opomnil, zakaj je tako navdušen: „Še naprej bomo pomagali BiH in ščitili interese Hrvatov kot konstitutivnega naroda“. Zanimivo, medtem ko se je čakalo na beli dim nad Evropskim svetom, je stekla informacija o pripravljenem volilnem zakonu, ki v obliki in bistvu predstavlja uresničitev tega Plenkovićevega „ščitenja interesov Hrvatov v BiH“. Preberi - zaščita interesov HDZ-ja in RH. Torej, še preden so opiti od samoljublja trikolori uspeli priti nazaj v Sarajevo, je prišla prva faktura.

Prišle bodo še nekatere, ekonomske, politične, energetske. Zagreb se nikoli ni odrekel osnovni ideji, da bomo njegova gubernija, le sofisticiral je način, na katerega to uresničuje. In medtem ko Zagreb slavi priložnost, da nas lažje utopi v banovino, moramo opozoriti na napoved vse-srbskega sabora, ki prihaja iz Beograda. Ta sabor bo obravnaval položaj srbskega naroda in definiral nekatere korake.

In del korakov je že definiral Milorad Dodik. April je čez nekaj dni in on v aprilu pričakuje, da bo na valovih lažne evropske magije dobil tisto, kar je zahteval, in kar mu je bilo obljubljeno. To je pregon tujih sodnikov, vendar sem prepričan, da tudi popuščanje na področju državnega premoženja, ki ga nujno potrebuje kot zadnjo atribute državnosti entitete Rs.

In medtem ko bodo legionarji kompromisa pod Schmidtovo in Murphyjevo zastavo poplačali račune za zeleno luč na negotovi poti, edini prostor, ki ga bodo lahko vpeljali v EU, bo Konjic kot oblika tistega črke „i“ med prostorom, ki je znan kot Bosna, oziroma Hercegovina.

Medtem se bo iz politične grobnice voditeljev na evropski poti Zoran Zaev smejal Nikšiću in pajdašem ter se čudil, kako na njegovem primeru niso spoznali, da noben kompromis z interesi države ni vreden evropske poti. Ker evropsko pot definirajo birokrati in kadri, ki so v bistvu identični projektu Trojke. Vse je mogoče, ko ustreza ozkim interesom skupine, ki vodi procese, in nič ni mogoče, ko jim ni v interesu.

Zato bom besedilo zaključil še s enim nemškim pregovorom, ki pravi: „Bolje je prijateljsko zavrnitev kot nevoljna obljuba“. Le še to, da Trojka in vsi mi v Bosni in Hercegovini spoznamo, da v Evropski uniji ni nič prijateljskega. Vse je interes, tudi to, da se disfunkcionalni BiH dajo pogajanja v naletu panike pred sibirskim medvedom, čigar bes ustvarja vse večjo paranojo v Bruslju!