"Legitimni" predstavniki: HNS si želi delitev BiH, enako kot jo je zagovarjal Jelavić!

Hrvaški narodni sabor BiH je na današnjem VI. zasedanju v Mostarju sprejel deklaracijo, ki predlaga novo mednarodno konferenco v BiH ter spremembo ustave, ki bo, kot je navedeno, ustvarila simetrično zvezno državo glede na tri konstitutivne narode, poroča Prvi.tv, posreduje Patria.

Deklaracija v nekaterih delih spominja na Deklaracijo Anteja Jelavića in t.i. "hrvaške samouprave" Herceg-Bosne. V nadaljevanju objavljamo dele deklaracije, sprejete danes na HNS, kjer je jasno navedeno, da si želijo delitve BiH, vse skozi t.i. ogroženost hrvaškega naroda. Deklaracija je zdaj spretno predelana po zaslugiUATIONlukavega Dragana Čovića, kako, si oglejte v nadaljevanju.

Poudarjajoč, da so legitimni politični predstavniki hrvaškega naroda odločni braniti pravico do domovine Bosne in Hercegovine z vsemi legitimnimi sredstvi, HNS v deklaraciji navaja, da država Bosna in Hercegovina, kot je bila ustanovljena v Daytonu, zlasti zaradi vsiljenih revizij ustave, ni zadovoljila teženj hrvaškega naroda, ki je glasoval za njeno osamosvojitev.

V deklaraciji je med drugim navedeno, da je daytonski ustroj BiH legaliziral krivico, povzročeno z vojnimi osvajanji in izgonom prebivalstva, kar je največje posledice pustilo na položaju Hrvatov kot enega od njenih treh konstitutivnih narodov, ter da se je zaradi neracionalne teritorialne organizacije in neusklajenega državnega ustroja BiH izkazala kot neracionalna, nefunkcionalna in neupravljiva.

„Navidezno stabilnost sistema ima zahvaliti samo permanentnim intervencijam mednarodne skupnosti, neprimernim suverenim državam, kar resno postavlja pod vprašaj samostojnost države Bosne in Hercegovine. Vse bolj nestabilno varnostno okolje jo dela izjemno ranljivo, s čimer potencialno ogroža stabilnost v širši regiji in Evropi,“ navaja deklaracija HNS, v kateri je poudarjeno, da je sedanja ureditev države BiH nesprejemljiva z vidika hrvaškega naroda, ker mu med drugim zanika pravico, da ga predstavljajo njegovi legitimni predstavniki v oblasti na podlagi „nepravedne“ ustave in volilnega zakona.

Sedanja ureditev BiH zanika pravico do prostega razpolaganja z rezultati svojega dela s prelivanjem finančnih sredstev, ki jih ustvarjajo ljudje in podjetja v večinsko hrvaških občinah in županijah; zanika pravico do prostega razpolaganja z naravnimi viri na območjih, kjer stoletja živijo, preko nepravičnih vsiljenih zakonov, sprejetih s preglasovanjem oziroma političnim nasiljem; hrvaškemu narodu ne dovoli, da se razvija v svoji narodni in kulturni identiteti, mu zanika pravice do ustanavljanja javnih elektronskih medijev; izpostavlja ga nesorazmernemu tveganju politično in etnično motivirane sodne represije, ker v represivnem aparatu in najvišjih sodnih organih odločilno vlogo igrajo predstavniki drugih dveh narodov ali Hrvati, večinoma izbrani od njih – navaja deklaracija in opozarja, da zaradi vsega navedenega Hrvati, zlasti vitalna in rodna populacija, zapuščajo Bosno in Hercegovino.

„Zato je nujno pristopiti k koreniti ustavni reformi, vključno z novo bolj racionalno teritorialno organizacijo države, ki bo na enak način upoštevala njene tri nacionalne entitete z dosledno operacionalizacijo načel iz preambule daytonske ustave o konstitutivnosti narodov,“ navaja HNS v sprejeti Deklaraciji.

HNS BiH meni, da je notranji konsenz o takšni ustavni reformi težko pričakovati glede na dosedanje poskuse ustavne reforme, zato predlaga novo mednarodno konferenco o BiH ter nov ustav, ki bo ustvaril simetrično zvezno državo glede na tri konstitutivne narode.

Hrvaški narodni sabor meni, da je nujno takoj popraviti tiste krivice, nelogičnosti in neracionalnosti, ki so doslej povzročale nacionalne frustracije in blokade pri delovanju sistema. V deklaraciji je navedeno, da je nujno takoj spremeniti ustavo in volilni zakon glede izbire članov Predsedstva ter volilni zakon v delu, ki se nanaša na izbiro delegatov v Dom narodov Federacije BiH in Svet narodov Republike Srbske. Prav tako je potrebno sprejeti nujne spremembe, ki bodo izenačile pooblastila poslanskih in domov narodov pri potrjevanju izvršilne oblasti ter zagotovile, da je za odločitve v domovih narodov potrebna, poleg splošne, tudi večina v klubih konstitutivnih narodov.

HNS meni, da je nujno takoj spremeniti zakone o vladah entitet tako, da bo podpora tretjine predstavnikov vsakega od konstitutivnih narodov nujna za sprejemanje odločitev v vladah entitet, ter da je nujno takoj implementirati odločitev Ustavnega sodišča BiH, ki se nanaša na mesto Mostar, z namenom izenačitve Mostarja z ostalimi enotami lokalne samouprave.

Nujno je takoj sprejeti nov Zakon o javnem RTV sistemu, v katerem bodo jasno prepoznane tri nacionalne entitete in identitete v Bosni in Hercegovini, ter je potrebno reformirati davčni sistem z namenom pravičnega zbiranja in porazdelitve javnih prihodkov, navaja deklaracija.

Evroatlantska pot Bosne in Hercegovine je po mnenju HNS BiH, ob ustavnih spremembah, najpomembnejša strateška prednostna naloga in prispevek k miru in stabilnosti. Zato v HNS menijo, da je nujno takoj pristopiti k izpolnjevanju pogojev za začetek MAP-a kot prvega koraka k članstvu v NATO, nato sprejeti ustrezne odločitve in izpolniti pogoje za ratifikacijo Sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju ter sprejeti učinkovit mehanizem koordinacije, da bi Bosna in Hercegovina proti EU lahko „govorila skupnim glasom“ in v naslednjem triletnem obdobju pridobila status kandidatke za članstvo v EU.

Hrvaški narodni sabor se je v deklaraciji dotaknil odnosa do udeležencev Domovinske vojne, pri čemer je poudaril, da Domovinski vojni dajejo dostojanstvo, ki si ga zasluži kot ena največjih svetinj hrvaškega naroda.

„Zato se bomo močno in odločno uprli vsakršnemu izkrivljanju zgodovinskih dejstev in resnice o Domovinski vojni ter ogrožanju ugleda in dostojanstva hrvaških borcev,“ navaja deklaracija, v kateri je poudarjeno, da se bodo odločno uprli pogostim poskusom kriminalizacije Domovinske vojne, s proglaševanjem legitimnih oboroženih sil hrvaškega naroda (HVO) za agresorske sile, ter neselektivnim in tendencioznim obtožbam, praviloma po poveljniški odgovornosti proti poveljnikom HVO.

„Tudi ob tej priložnosti zavračamo kvalifikacijo haaškega tožilstva o združenem zločinskem podvigu, ki se neutemeljeno in neupravičeno pripisuje Hrvaški republiki Herceg Bosni in HVO, ker je to nevarna politična manipulacija in ni v funkciji pravice, temveč projektiranih vojnih ciljev tistih, ki so najprej z vojno, nato pa z nepravedno ustavo in njenimi nasilnimi revizijami, nameravali izločiti hrvaški narod iz Bosne in Hercegovine kot ustavnega konstituenta in političnega subjekta.

Zgodovinska resnica je, da sta HZ in HR H-B, kot tudi njena oborožena sila Hrvaško obrambno sveto, odločilno prispevali k ohranitvi in obrambi BiH ter da sta vgrajeni v temelje Washingtonskega in Daytonskega mirovnega sporazuma,“ navaja deklaracija.

HNS BiH je v deklaraciji omenil, da velika ovira razvoju Bosne in Hercegovine, vzpostavitvi konkurenčnega gospodarstva in socialne pravičnosti ter prihodu tujih naložb predstavlja pravna negotovost in korupcija, zato meni, da je potrebno doseči najširši politični in družbeni konsenz za učinkovit boj proti korupciji.

Prav tako je potrebno narediti nujne zakonske spremembe, ki bodo izboljšale sistem imenovanja na ključne tožilske in sodniške položaje z namenom neodvisnosti in odgovornosti ter sprožiti reformo in nadgradnjo sistema agencij za zaščito zakona v smislu boljšega povezovanja in koherentnosti celotnega sistema, navajajo v HNS.

V deklaraciji se omenjajo tudi izobraževanje, kultura in gospodarstvo kot sredstva družbenega razvoja. V HNS menijo, da je kakovostno izobraževanje v skladu z najvišjimi svetovnimi standardi ter institucionalno ohranjanje in razvoj kulturne identitete lahko glavno sredstvo vsekolikega družbenega razvoja hrvaškega naroda v BiH. Kar zadeva gospodarstvo, menijo, da je nujno opustiti dosedanjo kvazisocialistično filozofijo, ki jo še vedno prakticirajo določene politike v BiH, in ki jo zaznamuje splošna socializacija zgrešenih potez pri pretvorbi, privatizaciji in upravljanju ostankov predvojnih „gospodarskih velikanov“, predčasnem upokojevanju ali prelaganju bremen na proračune, zdravstvene in socialne sklade, preko novih zadolževanj, prelaganje bremen na tiste državljane in dele Bosne in Hercegovine, ki so že zdavnaj opustili takšno družbeno filozofijo in se opredelili za tržno in socialno odgovorno gospodarstvo.

„Namesto tega je potrebno skozi nujne reforme, vključno z ustavno, ter gospodarske programe ustvariti stabilno političko in institucionalno okolje, privlačno za vlagatelje iz domačih in tujih držav, izboljšati sposobnost koriščenja evropskih skladov ter s postavljanjem v funkcijo vseh naravnih in človeških zmogljivosti prispevati k gospodarskemu razvoju in socialnemu blagostanju,“ navaja deklaracija.