Legitimnost po legalitetu: HDZ ima SBB, kaj pa SDA, razkrinkanje v Domu narodov BiH!

Piše: Ernad Metaj

---

Opozicija v BiH, ki je pravilno podprla bojkot pogovorov o volilni reformi v BiH, je imela prav, ko je od vodje SDA Bakirja Izetbegovića zahtevala, naj jih prepriča v iskrenost politike, ki jo trenutno uradno zastopa. Da je bil previdnost upravičena, je pokazala zadnja seja Doma narodov BiH, kjer je bilo vedenje samega Izetbegovića in delegatov SDA v nasprotju z javnimi izjavami, da HDZ ne bo popuščal. Na tej seji so se SDA-jevci postavili ob bok SBB, ki nikoli ni skrival, da bi Čoviću izpolnil želje.

Tako so ostali živi sklepi Lidije Bradara iz HDZ, ki poleg legitimnega zastopanja vsebujejo tudi nevaren namen za rušenje CIK. Legitimnost po legaliteti, recept HDZ, ki ga Bošnjaki niso zavrnili kot možno terapijo.

Zahvaljujoč glasu Asima Sarajlića (SDA), odsotnosti s seje njegovih strankarskih kolegov Bakirja Izetbegovića in Amirja Fazlića ter vzdržanosti Muniba Jusufovića (SBB) je splošno in entitetno večino dobil Bradarin prvi sklep.

 “Pozivamo k nujnemu usklajevanju volilnih modelov na podlagi podpisanega Političnega sporazuma o načelih sprememb in dopolnitev Volilnega zakona BiH z dne 17. junija 2020, da se zagotovi legitimno zastopanje konstitutivnih narodov v Predsedstvu BiH in domovih narodov ter odpravijo vse oblike ugotovljenih neenakosti in diskriminacij v skladu z Odločbo Ustavnega sodišča BiH številka U-23/14 iz leta 2014 in sodbami Evropskega sodišča za človekove pravice, ki še čakajo na izvršitev.”

Proti temu sklepu je bil v Klubu Bošnjakov samo SDP-jev Denis Bećirović. Zaradi ravnanj SDA in SBB je bilo zaman tudi nasprotovanje neodvisnega delegata v hrvaškem klubu Zlatka Miletića.

SDA je s tem očitno želela pokazati HDZ, da še vedno obstaja prostor za sodelovanje in dogovor. Glede vprašanja CIK v SDA na srečo ni bilo toliko poguma. V tem sklepu je Bradara zahtevala naslednje: “Osrednja volilna komisija ni zakonodajni organ niti nima pravice sprejemati odločitev iz pristojnosti Parlamentarne skupščine BiH. Osrednja volilna komisija ni izvoljena in imenovana v skladu z določbami Volilnega zakona BiH. Zahtevamo, da se člani Osrednje volilne komisije izvolijo in imenujejo na podlagi javnega razpisa v skladu s postopki, predpisanimi z Volilnim zakonom BiH.”

Sklep prihaja v trenutku, ko Dodik javno napoveduje tisto, kar Čović misli, to je bojkot volitev. Niti eden niti drugi nista pripravljena tvegati z neudeležbo njunih strank na volitvah, ker se je to v Srbiji izkazalo za neuspeh. Namesto tega je načrt blokirati delo občinskih volilnih komisij. Rušenje obstoječega sklica CIK, ki ne ustreza SNSD in HDZ, bi le še bolj odprlo vrata za postopke, ki niso nič drugega kot državni udar.

Sarajlić je glasoval proti temu, SBB ni spremenil stališča, saj ni skrivnost, da Jusufović slepo uboga strankarskega šefa, ki mu vseeno težje od pričakovanega poteka dostava celotnega rojstnodnevnega darila Draganu Čoviću. O CIK se bo v skladu s tem, kar je Dragan Čović kot predsedujoči Doma narodov povedal, usklajevalo na naslednjih sejah, ker zaradi odsotnosti Izetbegovića ni bilo tretjega člana kolegija. Pričakovano so Bradarine sklepe podprli vsi delegati iz SNSD, medtem ko SDS-ov Mladen Bosić ni bil prisoten, čeprav je tako kot SDA-jevci sodeloval pri delu na začetku zasedanja.

Jasno je, da se bodo tisti, ki so podprli HDZ-ove sklepe, opravičevali, da ne morejo dobiti podpore v Predstavniškem domu, vendar je to hinavsko, ker se bodo skrivali za hrbtom opozicije. Morda pa je igra drugačna, na kar opozarja praznični nagovor Dragana Čovića, v katerem je bil spet prepričan, da bo Volilni zakon zagotovil legitimno zastopanje, čeprav je EU potrdila, da opušča omenjanje konstitutivnosti, česar niti Hrvaška ni mogla ustaviti.