Legija: Na bojišče v Krajino sem prišel s 50 možmi iz Beograda, po Arkanovem ukazu

Po nekaj mesecih preganjanja na srbsko ozemlje, kjer so težko živeli v zapuščenih objektih farme „Agrokomerc“, je padel dogovor, da se tem ljudem, na čelu katerih je bil Babo (Fikret Abdić op.a.), pomaga, da se z bojem vrnejo na svoje ozemlje. V tej nameri in pomoči so se predvidevali tudi določeni interesi. Predvsem, da se Krajina osvobodi bremena beguncev (Abdićevcev), saj so bili stroški njihove oskrbe resnično veliki...

... Drugi, in morda še pomembnejši interes, je bil ta, da se z oboroževanjem teh Fikretovcev in vključevanjem v oborožen povratek na svoje, reši tudi vprašanje Petega korpusa...

Fikret Abdić je dal trdna zagotovila, da mu bo uspelo prepričati mnoge, ki se trenutno nahajajo na drugi strani, da mu pristopijo, takoj ko bo dosegel začetne uspehe. In tako je bila celotna zadeva načrtovana v največji tajnosti. Če bi ta operacija uspela, bi lahko rešila celoten potek vojne, kar bi bilo pomembno za srbsko stran..., piše Milorad Ulemek Legija, med drugim, opisuje priprave akcije „Sokola“ proti Petemu korpusu Armade RBiH, konec leta 1994.

Na eni strani je bila Vojska Armade RBiH, ki ji je poveljeval general Atif Dudaković in Izet Nanić, na drugi strani pa je bila vojska samooklicane Avtonomne pokrajine Zahodna Bosna, ki ji je poveljeval Fikret Abdić, vojska Republike Srbske, Vojska Republike Srbske Krajine, prostovoljci iz Srbije...

Legija v knjigi „Babo – bitka, ki je nismo smeli izgubiti“ nato priznava tudi bistvo njegovega prihoda v BiH. Šlo je, pravi, za Cazinsko Krajino. Pojavila se je možnost, da se končno celotno to ozemlje, ki je bilo od začetka vojne pod nadzorom Petega korpusa Armade BiH, postavi pod srbski nadzor. Namreč, Cazinska Krajina ali Zahodna Bosna, kot so jo zdaj imenovali, je bila od samega začetka vojne trn v peti tako Republiki Srbski kot tudi Republiki Srbski Krajini.

- Na samem sestanku naj bi bili usklajeni detajli celotne operacije. Ustanovljen je bil štab pod operativno kodo „Sokol“, na čelu katerega je bil Mile Novaković. On je pravkar razporejal in dodeljeval vloge za prihajajoči boj – piše Ulemek. Nadalje trdi, da je bil načrt akcije dejansko preprost. Treba je bilo oborožiti vse Abdićeve vojake in jim dovoliti, da s ozemlja, ki so ga nadzorovali Srbi, izvedejo napad na Peti korpus ARBiH. Abdić je v tistem trenutku imel okoli 5.000 vojakov, razdeljenih v tri brigade. Vsaka je bila sestavljena iz moštva glede na območje, s katerega so izselili. Najštevilčnejša je bila Velikokladuška brigada, ki je štela okoli 2.000 mož.

Ulemek nadalje opisuje, kako je bilo zelo hitro opaženo, da je med Prvo in Drugo brigado ostal prevelik prostor, zato je bilo odločeno, da se ga zapolni z lokalnimi silami, „okrepljenimi s človeštvom, ki je prispelo z našo konvojem“.

Ulemek v knjigi ni skrival niti detajlov, kako so borci iz Srbije prispeli v BiH. Trdi, da je po ukazu Arkana, poveljnika Srbske prostovoljne garde, zbral 50 borcev in se odpravil proti BiH. Arkan je, pravi Ulemek, ukaz za odhod v BiH dobil od nekoga drugega, vendar Ulemek ne navaja od koga.

- Ko so bili pojasnjeni načini delitve sektorjev, se je prešlo na delitev nalog po teh sektorjih. Na prvem sektorju je koordinacija delovanja nad Prvo brigado pripadla Rakunu, poveljniku specialne enote iz Knina. Drugi sektor je bil dodeljen Koletu, tretji pa meni. Vloga nas koordinatorjev je bila, da usklajujemo delovanja Abdićevih brigad z Glavnim poveljstvom „Sokola“. Hkrati smo morali usklajevati tudi medsebojno delo brigad. Izvršno poveljevanje nad brigadami so imeli Abdićevi poveljniki – piše Ulemek.

DOKAZI ZA REVIZIJO 1  Knjiga „Babo“ Milorada Ulemeka Legije razkriva vlogo Srbije v vojni proti BiH

Se nadaljuje...