Legenda Centralnega dnevnika je poveljeval morilcem v Kozluku: Senad H. kot propagandni volk 'resnice' iz memorandumov SANU!

Piše: Rasim Belko @rasimbelko

"Te dni po družbenih omrežjih kroži fotografija 'herojev' enote 'Vukovi sa Drine', ki za 'spomin in dolg spomin', kot so prepoznali mnogi iz Kozluka, pozirajo približno petdeset metrov od kraja, kjer je bilo v Kozluku julija 1995. leta ustreljenih okoli tisoč moških in dečkov iz Srebrenice.

Napisala je to Almasa Hadžić na straneh portala Politički.ba 6. maja 2022. leta, postavljajoč vprašanje, kdo v tožilstvu Bosne in Hercegovine ščiti pripadnike enote, za katere obstajajo več kot jasni dokazi, da so sodelovali v srebrenišem genocidu, pa tudi v drugih zločinih.

Niti dve leti kasneje, v glavni prestolnici Bosne in Hercegovine, približno dva kilometra od državnega tožilstva in sodišča, vsej bosanskohercegovski javnosti spregovori eden od 'ustanoviteljev' Republike Srbske.

Spregovori nam Milan Jolović o ustavnosti, sobivanju, islamu in krščanstvu, Sarajevu, Banjaluki, Zenici… zasliševal je ministra za notranje zadeve Ramo Isaka, ker je poveljnik 'Vukov sa Drine' navajen zasliševati Bošnjake, nekoč ujetnike, danes pa tudi ministra za notranje zadeve.

Ponižanje najtežje oblike nam je pripravil Senad Hadžifejzović v svojem Centralnem dnevniku. Napoved, s katero je Hadžifejzović predstavil poveljnika 'Vukov sa Drine', je učinkovitejša od vseh napovedi in TV prispevkov, ki so bili v zadnjem desetletju posneti o generalih Armade Republike Bosne in Hercegovine.

'Milan Jolović, bolj znan kot Legenda, polkovnik, pripadnik JNA pred vojno, Vojske Jugoslavije in Vojske RS, poveljnik specialnih enot "Vukovi sa Drine"... vojaško kariero je zaključil v činu polkovnika v vojni, trikrat ranjen, sicer pa elitni specialec', je izstrelil Hadžifejzović o svojem gostu.

Senad H. je Joloviću postavil nasproti vojaka Ramo Isaka, ker generali in polkovniki Armade RBiH večinoma ne smejo govoriti, nekateri so pod obtožnico, nekateri pod preiskavo, nekateri pa čakajo podobno usodo. Vendar je Jolović pri Hadžifejzoviću dobil popolnoma prost prostor, da izstreli vse, kar že desetletja plasira propaganda srbske politike, ki si prizadeva spremeniti zgodovino Bosne in Hercegovine in dvojno agresijo združiti v državljansko vojno.

V ta namen je verjetno Hadžifejzović dovolil Joloviću, da izpostavi vse laži o tem, kako so bili sarajevski Srbi pobiti ali pregnani, kako je bila v Bosni in Hercegovini državljanska vojna, čeprav je najvišje mednarodno sodišče dokazalo in razsodilo dvojno agresijo.

'Ponosen sem, da noben pripadnik moje enote ni bil procesuiran', je izstrelil Jolović v Senadovem dnevniku, s tem pa zabodel žrtve in se norčeval iz pravice.

A to je fotografija njegovih komandosov, ali kot bi rekel Senad H., elitnih specialcev, ki so sodelovali pri ubijanju ujetih in nemočnih civilistov. To je fotografija ob grobišču s tisoč ostanki bošnjaških žrtev, katerim preživelim članom Jolović predava lekcije iz Senadovega dnevnika.



Vendar pa ena pojava postaja kontinuiteta v dnevnikih Senada Hadžifejzovića. Ko je kompromitirani visoki predstavnik Christian Schmidt v njegovem studiu sredi oktobra lani primerjal prvega predsednika Bosne in Hercegovine Alijo Izetbegovića s obsojenim vojnima zločincem Ratkom Mladićem, sem pomislil, da se mu je novinarsko pero upočasnilo, ostrina pa je postala topa.

Toda po tem, ko je mirno opazoval in pustil Joloviću, da govori, kako je Alija Izetbegović škodoval muslimanom (Bošnjakom), ker jih ni pozval k mobilizaciji v JNA, nato pa izpostavlja obtožbe, da je Izetbegović ubil več muslimanov kot Karadžić, oziroma da je žrtvoval Srebrenico, je jasno, da obtožbe proti prvemu predsedniku postajajo kontinuiteta.

Vprašanje je le, ali je to del strategije in propagande za izenačevanje strani in da dejstva, ki jih je ugotovilo mednarodno pravo, izbrišejo pamfleti, da sta vojskujoči se strani enaki in da je Alija Izetbegović kriv kot vojaško-politično vodstvo RS.

Ker so bošnjaške in probosanske strukture kronično zbolele za hudo in nevarno boleznijo pozabljanja, so med drugim pozabile, da se v memorandumih SANU jasno poudarja potreba po propagandnem izenačevanju strani med agresijo na Bosno in Hercegovino. Dehumanizacija prvega predsednika in vrhovnega poveljnika Alije Izetbegovića je del prav te propagande, očitno pa je Senad H. pristal, da postane propagandni volk.

Tisto, kar precej skrbi, je molk, težak kot zmeda. Izostanek reakcije združenj žrtev, generalov in vseh drugih združenj, ki izhajajo iz obrambno-osvobodilne vojne, je precej skrb vzbujajoč glede na vse izrečeno v dnevniku Senada H.

Za primerjavo, ko je kolega Kenan Ćosić predvajal intervju z Borisom Malagurskim, režiserjem filma 'Republika Srpska: Borba za slobodu', so sledile reakcije vseh silnih združenj z obsodbami in pozivi, Ćosiću pa je bilo po vsem celo groženo. Hkrati so pošiljali dopise v tujino, da bi ustavili predvajanje filma.

Kako to, da intervju s filmarjem, kakršno koli sranje že je film, povzroči toliko pozornosti, medtem ko na gostovanje in silo laži poveljnika elitnih zločinskih specialcev ni nobene reakcije?

Morda bi bila reakcija 'radikalna', s čimer so mi iz enega združenja pravičili izostanek reakcije na zanikanje genocida s strani nekdanjega ameriškega diplomata, morda pa je le stvar v združeni bošnjaški popustljivosti do našega Senada H.

Karkoli je že razlog, je nevarno. Ker se Sarajevo počasi navaja ali bolje rečeno nas navajajo, da je povsem normalno, da se pri Senadu H. žalijo in obrekujejo Alijo Izetbegovića, da se tako pri Senadu kot na državni televiziji izenačujeta junaška in častna Armada RBiH in zločinska Vojska RS.

A združenja molčijo, nočejo si zameriti, to je verjetno za nas radikale!