Legalizacija tretjega entiteta: Čampara in Korman podpisala memorandum za sodelovanje z Europolom brez štirih HDZ-jevih kantonov!

(Patria) - Junija 2021 so Zvezno ministrstvo za notranje zadeve (Zvezna uprava policije) in predstavniki kantonalnih ministrstev za notranje zadeve podpisali Memorandum o sodelovanju v okviru kontaktne točke z Europolom, piše Istraga.ba.

– V skladu s členom 6, odstavek (3) Navodila o ravnanju za izvajanje Sporazuma o operativnem in strateškem sodelovanju med Bosno in Hercegovino ter Europolom, številka: 01-50-203/21-3 z dne 6. januarja 2021 („Uradni list BiH“, številka: 8/21 – v nadaljevanju: Navodilo), šest (6) spodaj navedenih kantonalnih ministrstev za notranje zadeve (uprav kantonalnih policij) pooblašča Zvezno ministrstvo za notranje zadeve (Zvezno upravo policije) za zastopanje in vzpostavljanje komunikacije v okviru Kontaktne točke – je navedeno v sklenjenem Memorandumu.

Memorandum je v imenu ZMUP-a podpisal Ensad Korman s predstavniki uprav policije MUP-a Unsko-sanskega kantona, MUP-a Tuzlanskega kantona, MUP-a Zeniško-dobojskega kantona, MUP-a Bosansko-podrinjskega kantona Goražde, MUP-a Srednjebosanskega kantona ter MUP-a Kantona Sarajevo.

Torej, v Memorandumu, podpisanem leta 2021, Zvezni MUP oziroma Zvezno upravo policije zastopa le šest kantonov. Izpuščeni so Hercegovsko-neretvanski, Zahodnohercegovski, Posavski in Kanton 10 – vsi kantoni, ki so del ozemlja pod prevladujočim vplivom HDZ. Na ta način je bil z uradnim dokumentom vzpostavljen model, po katerem Zvezna uprava policije v komunikaciji z Europolom zastopa le del Federacije BiH, medtem ko štirje kantoni ostajajo izven pristojnosti ZMUP-a oziroma ZUP-a.

Dejstvo, da so bili iz sporazuma izpuščeni prav tisti kantoni, v katerih prevladujejo politične stranke s hrvaškim predznakom, ni naključna „pomanjkljivost“. Takšna konstrukcija, na katero so pristali takratni vodilni ljudje zvezne policije Aljoša Čampara in Ensad Korman, nosi škandalozno politično sporočilo – z njo se praktično sprejema, da štirje kantoni delujejo zunaj ustavno-pravnega okvira, ki je vzpostavljen za preostanek Federacije!

Zato se je treba vprašati, ali so takratni voditelji ZMUP-a namesto krepitve enotnega varnostnega sistema Federacije BiH s sodelovanjem z Europolom s svojimi odločitvami prispevali k dodatni institucionalni fragmentaciji Federacije. Če je bil cilj vzpostavitev enotnega mehanizma sodelovanja z Europolom, je logično vprašanje, zakaj z navedenim dokumentom niso bili zajeti vsi kantoni v Federaciji? Če za to ni bilo formalne zakonske ovire – pa je ni – potem odgovornost za takšno rešitev neizogibno pade na politično in policijsko vodstvo Federacije BiH iz tistega obdobja.

Aljoša Čampara kot nekdanji minister in Ensad Korman kot eden takrat ključnih ljudi Zvezne uprave policije sta dolžna javnosti pojasniti, zakaj in s kakšnim ciljem je bil ustvarjen dokument, s katerim so bile praktično legitimirane politične delitve, ki jih zagovorniki tretjega entiteta v BiH leta poskušajo spremeniti v formalno-pravni okvir.

Marca 2023 je bil sprejet Pravilnik o delu in operativnem sodelovanju Nacionalne/Skupne kontaktne točke za Bosno in Hercegovino za sodelovanje z Europolom, s katerim je bil sistem postavljen na bistveno širših osnovah, kot je bilo to v Memorandumu, ki sta ga ustvarila Čampara in Korman. Za razliko od Memoranduma, ki je zajemal le šest kantonalnih policijskih uprav, Pravilnik izhaja iz koncepta vključevanja vseh pristojnih policijskih in varnostnih institucij v BiH prek skupne kontaktne točke za sodelovanje z Europolom. Z njim so natančno urejeni odnosi, pravice in obveznosti predstavnikov pristojnih organov, kontaktnih oseb in policijskih agencij, vključenih v sistem mednarodnega policijskega sodelovanja.

Prav naknadno sprejetje Pravilnika kaže, da je obstajala možnost vzpostavitve enotnega modela sodelovanja vseh pristojnih policijskih in varnostnih institucij v Bosni in Hercegovini, vključno z vsemi kantoni v FBiH, MUP RS in Brčko Distrikt. To dodatno odpira vprašanje, zakaj je bil prej vzpostavljen model, ki je iz skupnega aranžmaja izključeval štiri kantone s hrvaško večino v Federaciji.