Legalizacija sistemske korupcije in delitev BiH

(Patria) - Bosansko-hercegovinski viri, katerih vrednost je mogoče oceniti na stotine milijard dolarjev, medtem ko nihče ne ve, kaj se skriva pod zemljo, tako da dejanske in končne ocene bogastva ni mogoče narediti.

Definicija sistemske korupcije

Sistemska korupcija je opredeljena kot »produkt posebnosti določenega sistema, ki za svoje ohranjanje ali druge eksistenčne razloge ne izbira metod in sredstev avtonomnega delovanja.« Ali, prikazano z enačbo: K=M+D–O (korupcija = monopol odločanja + diskrecijske pooblastila – odgovornost)« (Derenčinović, 2001:15).

Trenutna politična kriza v Bosni in Hercegovini

Politična kriza, v kateri se Bosna in Hercegovina nahaja v zadnjih nekaj mesecih, je sestavljena iz niza elementov, ki so se prepletli in ustvarili strah pred izbruhom vojaških spopadov. Z vidika mednarodnih uradnikov je glavni problem Bosne in Hercegovine korupcija, medtem ko v domačem političnem diskurzu obstajajo različna stališča glede tega, zakaj je prišlo do trenutne krize. Hrvaški predstavniki, kot se imenujejo člani HDZ-ja, zahtevajo spremembe volilnega zakona ob poskusu vsiljevanja nove vrednote Evropski uniji v obliki »kolektivne demokracije«. Vladajoča koalicija iz manjšega bh. entitete zahteva razveljavitev vsiljenih sprememb kazenskega zakonika, s katerimi je prepovedano zanikanje genocida, ter odvzem državnega premoženja in njegovo dodelitev nižjim ravnem oblasti. Pro-bosanski politiki so izsiljeni z odprtimi grožnjami o disoluciji Bosne in Hercegovine, če ne bodo sprejeti vsiljeni ultimatumi, ki so v nasprotju z mednarodnim in domačim pravom ter razglašenimi evropskimi vrednotami.

Institucije države Bosne in Hercegovine so blokirane s strani predstavnikov vladajočih strank iz bh. entitete RS, medtem ko bh. entiteta FBiH ni implementirala volilnih rezultatov iz leta 2018 zaradi blokade hrvaških poslancev v Domu narodov Parlamenta FBiH. V takšnem ambientu splošne blokade se je okrepil angažma mednarodnih predstavnikov, ki poskušajo prepričati strani, da najdejo rešitev. Sosednji državi Hrvaška in Srbija, kot podpisnici Daytonskega sporazuma, ki sta se v Daytonu zavezali, da se ne bosta več vmešavali v notranje zadeve Bosne in Hercegovine, odprto prispevata k destabilizaciji razmer. Tokrat to počneta diplomatsko, s pomočjo separatističnih politik v BiH, ki želijo oslabiti centralne institucije države, odvzeti njeno premoženje in na koncu razdeliti državo.

Rop v vrednosti stotine milijard KM

Vsaka država je po preprosti definiciji politična skupnost ljudi, organizirana na nekem ozemlju pod suvereno oblastjo. Zato so trije glavni elementi države stalno prebivalstvo, ozemlje in suverena oblast nad tem ozemljem. Vse tri elemente ima tudi Bosna in Hercegovina, ki je edini lastnik svojega premoženja! Državno premoženje BiH predstavlja 53,26 % celotnega ozemlja Bosne in Hercegovine (5.119.683 hektarjev), od česar je 34,95 % ozemlja BiH pod gozdovi (1.789.307 hektarjev), medtem ko je 11,19 % ozemlja BiH pod pašniki (572.856).

Pod državnim premoženjem se razume državno zemljišče, javna dobra, rudniki, naftna polja, gore, reke, cestni, železniški, pomorski in zračni promet itd. (Republiška uprava za geodetske in premoženjsko-pravne zadeve Sarajevo, 1992). Bosansko-hercegovinski viri, katerih vrednost je mogoče oceniti na stotine milijard dolarjev, medtem ko nihče ne ve, kaj se skriva pod zemljo, tako da dejanske in končne ocene bogastva ni mogoče narediti.

V okviru državnega premoženja se nahaja tudi podržavljeno premoženje, tj. premoženje verskih skupnosti, gospodarskih subjektov in fizičnih oseb. Po pogojih, ki jih mora BiH izpolniti, da bi postala članica Evropske unije, mora biti izvršena restitucija tega premoženja in njegovo vračanje prvotnim lastnikom. Pomembno je poudariti, da je po Evropski konvenciji o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, ki je sestavni del Ustave Bosne in Hercegovine, zasebna lastnina zagotovljena.

Predmet restitucije (lat. restitutio – popravljanje, vračanje na staro, op.a.) v Bosni in Hercegovini bi moralo biti okoli milijon hektarjev zemljišč in okoli tri milijone kvadratnih metrov poslovnih in stanovanjskih prostorov. Vrednost tega premoženja, kot so ocenili v Komisiji za restitucijo Sveta ministrov BiH, znaša okoli 55 milijard mark. Zakon je predvideval, da bo do konca leta 2028 v tej državi vrnjeno premoženje, ki je bilo podržavljeno od 1. januarja 1945 do 3. marca 2005. (Deutsche Welle).

Poleg lastnega ozemlja, tj. državnega premoženja, je v Bosni in Hercegovini ter drugih državah, nastalih ob razpadu Jugoslavije, ostalo določeno premoženje Jugoslavije, kot so vojašnice Jugoslovanske ljudske armade (JLA), državna rezidenca itd. Po Sporazumu o vprašanjih sukcesije premoženja bivše Jugoslavije v Prilogi A, členu 2, piše: »Nepremično državno premoženje, ki se je nahajalo na ozemlju SFRJ, se prenese na državo naslednico, na čigar ozemlju se je to premoženje nahajalo.«

S premoženjem se jamčijo krediti

V analizi portala Žurnal v članku RAZPRODAJA REPUBLIKE SRPSKE: Dodik zastavil naravna bogastva za milijardo mark kreditov? navajajo razloge Dodikovega napada na državno premoženje: »V zadnjih desetih letih je Ustavno sodišče BiH s tremi odločbami onemogočilo Republiki Srpski, da bi v last tega entitete vknjižila vojaško premoženje, nato kmetijska zemljišča in končno gozdove. Lahko se razlaga, da bi sknjiženjem omenjenega državnega premoženja »v zemljiško knjigo« entitete, bile ustvarjene tudi svojevrstne pravne olajšave pri prizadevanjih za sukcesijo Republike Srpske. Z omenjenimi odločbami ni bilo le onemogočeno, da RS brez soglasja Državnega parlamenta razpolaga oziroma prodaja državno premoženje in vire, kot so hidroelektrarne na Drini ali trebinjsko letališče. Obstaja še nekaj, kar realno lahko predstavlja razlog vse večje Dodikove nervoze in nerazumne politike. Povsem mogoče je, in to zaradi popolne netransparentnosti entitetnih oblasti, da so prav naravni viri, vode, gozdovi, ne glede na to, dani kot kolateral, oziroma jamstvo za odplačilo silnih kreditov in zadolževanj, ki se vsake toliko realizirajo, da bi se ohranila finančna stabilnost tega entiteta.« (Žurnal)

Legalizacija korupcije omenjenih razsežnosti je mogoča le v ugodnih mednarodnih in domačih kriznih okoliščinah. Politične sile, ki odprto grozijo z izginotjem Bosne in Hercegovine, menijo, da se je takšen momentum ustvaril, zato so se lotile destabilizacije, ki ima dva resnična cilja: Odvzem državnega premoženja (ozemlja BiH) in njegovo ponovno knjiženje na nižje ravni oblasti ter na koncu formalno delitev Bosne in Hercegovine! Pomembno je imeti v mislih, da če bi prišlo do delitve državnega premoženja, se to ne bi delilo le na entitete, ampak tudi na kantone, od katerih nekateri imajo ambicije po združevanju in ustvarjanju ozemlja prihodnjega tretjega entiteta. V tej fazi je cilj doseči meje etnične volilne enote, ki bi zagotovile izvolitev želenega člana Predsedstva BiH. Po tem se odpre politični prostor za ustvarjanje tretjega entiteta v okviru začrtanih volilnih meja, s čimer bi se zaokrožilo ozemlje in administrativno upravljanje tega ozemlja. O tem ni bilo dovolj razprave v javnosti, saj je bil poudarek na spremembah volilnega zakona, da bi se odvrnila pozornost.

Na koncu je še enkrat pomembno omeniti, kaj piše v uradnih dokumentih Republiške uprave za geodetske in premoženjsko-pravne zadeve Sarajevo iz leta 1992: »Kar zadeva državno posest, oziroma lastnino, je jasno, da ta obsega celotno državno ozemlje, tj. državno zemljišče, javna dobra, rudnike, naftna polja, gore, reke, cestni, železniški, pomorski in zračni promet itd. Pravni lastnik te celotne državne lastnine, oziroma ozemlja, je država, občine pa so le nosilci pravice uporabe. Po mednarodnem pravu državno ozemlje, oziroma državna posest, tudi bosansko-hercegovinsko, pripada celotnemu številu njenih državljanov, ne glede na njihovo narodnostno, versko, rasno, socialno ali drugo pripadnost. Torej, v Bosni in Hercegovini ne obstaja čigava posamezna narodna posest, in temu primerno tudi ne čigavo posamezno narodno državno ozemlje.«

(IGES)